Jedro

Utemeljen je pritožbeni ugovor, da bi moralo sodišče o zahtevku odločati po vsebini, ne pa da je tožbo zavrglo zaradi pomanjkanja pravne koristi po prvem odstavku 274. člena ZPP. Nenazadnje iz spisa izhaja, da je tožnica vložila še eno tožbo zaradi odškodnine zaradi trpinčenja na delovnem mestu, pri čemer sta stranki poskusili spor rešiti tudi z mediacijo, vendar očitno neuspešno. Tako je nedvomno tožnica že iz tega razloga zainteresirana, da sodišče vsebinsko reši tudi predmetno zadevo, da bo to lahko uveljavljala tudi v postopku glede mobinga.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče je izdalo sklep, s katerim je tožbo z dne 15. 5. 2018 zavrglo (I. točka izreka). Odločilo je, da je tožnica dolžna toženi stranki povrniti 951,60 EUR stroškov postopka v roku 8 dni od prejema sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za plačilo dalje (II. točka izreka).

2. Tožnica vlaga pritožbo zoper sklep zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, pritožbene stroške pa vključno z že nastalimi stroški naloži v plačilo toženi stranki. Navaja, da je sodišče štelo, da tožnica iz razloga, ker je sklenila novo pogodbo o zaposlitvi, nima več pravnega interesa za pravdo, zato je sodišče na podlagi prvega odstavka 274. člena ZPP tožbo zavrglo. Tožnica je postavila samostojen tožbeni zahtevek na ugotovitev nezakonitosti navodil za delo, odrejenih s strani tožene stranke. Sodišče je menilo, da bi morala tožnica umakniti tožbo zaradi izpolnitve zahtevka s strani tožene stranke. Presoja utemeljenosti postavljenega zahtevka v danem primeru narekuje uporabo pravil, ki se nanašajo na ugotovitveno tožbo, ki je urejena v 181. členu ZPP. Ni mogoče razbrati, zakaj bi tožnica morala umakniti tožbo. Tožnici mora biti zagotovljeno enako varstvo pravic iz 22. člena Ustave RS. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena v povezavi s 366. členom (Zakona o pravdnem postopku l. RS, št. 26/99 in nadalj. - ZPP) je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep sodišča prve stopnje preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi. Po uradni dolžnosti je pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Tožnica je vložila tožbo z dne 16. 5. 2018, s katero je zahtevala, da sodišče razsodi, da sta navodili za delo tožene stranke tožnici z dne 18. 4. 2018 in z dne 20. 4. 2018 nezakoniti in se odpravita (1. točka zahtevka). V nadaljevanju je postavila zahtevek, da ji je tožena stranka dolžna zagotoviti nadaljnje opravljanje dela po veljavni pogodbi o zaposlitvi z dne 15. 2. 2016 na delovnem mestu tajnica (2. točka zahtevka). Tožnica je uveljavljala predhodno notranje varstvo.

6. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da se je situacija med postopkom spremenila, da je bila tožnica z odločbami ZPIZ razvrščena v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in ji je bila priznana pravica do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami: brez dela s strankami, psihično manj zahtevno delo, delo kjer lahko sama določa ritem in tempo dela, s polnim delovnim časom od 5. 9. 2019 dalje. V posledici pravnomočnosti takšne odločitve je tožena stranka dopolnila akt o sistemizaciji z delovnim mestom pomožni administrator in po pridobljenem mnenju ZPIZ, da je predlagano delo za tožnico ustrezno omejitvam in invalidnosti, je tožena stranka s tožnico z dnem 1. 5. 2020 sklenila novo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto pomožni administrator.

7. Tožena stranka v pritožbi uveljavlja, da bi moralo sodišče odločati v smislu 181. člena ZPP, ki ureja ugotovitveno tožbo, kar pa po oceni pritožbenega sodišča ni pravilno. Utemeljen pa je pritožbeni ugovor, da bi moralo sodišče o zahtevku odločati po vsebini, ne pa da je tožbo zavrglo zaradi pomanjkanja pravne koristi po prvem odstavku 274. člena ZPP. Nenazadnje iz spisa izhaja, da je tožnica vložila še eno tožbo zaradi odškodnine zaradi trpinčenja na delovnem mestu, pri čemer sta stranki poskusili spor rešiti tudi z mediacijo, vendar očitno neuspešno. Tako je nedvomno tožnica že iz tega razloga zainteresirana, da sodišče vsebinsko reši tudi predmetno zadevo, da bo to lahko uveljavljala tudi v postopku glede mobinga. V ponovljenem postopku bo torej moralo sodišče prve stopnje o zahtevku odločiti po vsebini.

8. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi tožnice ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Odločitev temelji na določilu 3. točke 365. člena ZPP.

9. Pritožbeno sodišče je odločilo, da so pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka. Odločitev temelji na določilu 165. člena ZPP.