Jedro

Pri ugotavljanju deležev na skupnem premoženju je po določbi 2. odstavka 59. člena ZZZDR treba upoštevati vse premoženje, pridobljeno v zakonski zvezi. To pa pomeni, da tudi vlaganj pri nastajanju tega premoženja ni mogoče presojati ločeno po posameznih stvareh.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se v obsegu odločitve o višini deležev na skupnem premoženju, v izreku o izstavitvi zemljiškoknjižne listine in v izreku o pravdnih stroških, razveljavita, zadeva pa v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da spada v skupno premoženje pravdnih strank stanovanjska hiša v.. , ki stoji na parc. št. 65/1, vl. št. 119 k.o. , zemljiško knjižno telo II s pravico uporabe stavbne parcele in funkcionalnega zemljišča ter tovornjak znamke Magirus letnik 1976, 13 ton nosilnosti, reg. št. KP 84-34, pri čemer znaša tožnikov delež na tem premoženju 4/10, toženkin pa 6/10. Toženki je bilo naloženo, naj izstavi ustrezno zemljiškoknjižno listino, na katere podlagi bo mogoča opisani ugotovitvi ustrezajoča vknjižba v zemljiški knjigi. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo. Pritožbi obeh pravdnih strank je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeni in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper sodbi obeh sodišč je Javni tožilec R Slovenije vložil zahtevo za varstvo zakonitosti v obsegu ugotovitve deleža pravdnih strank na skupnem, v zakonski zvezi pridobljenem premoženju, ker bi moralo sodišče toženki prisoditi delež v višini, ki je višja od ugotovljene. Zahtevo javni tožilec vlaga zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 1. točki 1. odstavka 404. člena ZPP v zvezi s 13. točko 2. odstavka 354. člena ZPP, kolikor izpodbija sodbo sodišča prve stopnje. Kolikor pa izpodbija sodbo sodišča druge stopnje, pa uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 1. točki 1. odstavka 404. člena ZPP v zvezi s 13. točko 2. odstavka 354. člena ZPP ter kršitev iz 1. odstavka 354. člena ZPP v zvezi z 2. odstavkom 365. člena ZPP. Uveljavlja tudi zmotno uporabo materialnega prava po 2. točki 1. odstavka 404. člena ZPP (51. člen in 2. odstavek 59. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih). Predlaga razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje v celoti ter sodbe sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na ugotovitev deleža na skupnem premoženju pravdnih strank, v delu, s katerim je toženki naloženo, da izstavi za zemljiško knjigo sposobno listino ter glede pravdnih stroškov in vrnitev zadeve v tem obsegu sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče prve stopnje v razlogih svoje sodbe le našteva dejanske ugotovitve o prispevkih ene in druge stranke k nastanku skupnega premoženja, vendar pa na njihovi podlagi ne napravi pravnih zaključkov. Sodišče bi moralo upoštevati vrednost posameznih denarnih zneskov oziroma vrednost posebnega premoženja toženke (komunalno opremljeno stavbno zemljišče) glede na vrednost hiše v istem časovnem obdobju. Primerjava absolutnih zneskov v tedanjih dinarjih v obdobju od leta 1973 do 1985 je z vidika dokazovanja nesprejemljiva. Znesek, naveden v sodbi sodišča prve stopnje, ki naj bi ga toženka prejela v letu 1994 na račun prodanih nepremičnin, je drugačen, kot to izhaja iz listin. Sodišče druge stopnje ni uporabilo določbe 2. odstavka 365. člena ZPP, čeprav bi moralo na opisane kršitve iz 2. odstavka 354. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti, to pa je vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe. Pravno relevantno pri ugotavljanju deleža na skupnem premoženju je v pogojih 2. odstavka 51. člena ZZZDR ustvarjeno celotno premoženje. Zmoten je pravni zaključek, da so pomembna le vlaganja v hišo. Ob pravilni uporabi 2. odstavka 59. člena ZZZDR bi sodišče moralo tožnici prisoditi višji delež, kakor je to opredeljeno v izpodbijanih sodbah.

Tožena stranka je na zahtevo za varstvo zakonitosti odgovorila (408. člen v zvezi 390. členom ZPP) in predlagala, naj se ji ugodi.

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, je njuno skupno premoženje (2. odstavek 51. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR - Uradni list SRS, št. 14/89). Zahteva za varstvo zakonitosti upravičeno opozarja, da je pri ugotavljanju deležev na skupnem premoženju po določbi 2. odstavka 59. člena ZZZDR treba upoštevati vse premoženje, pridobljeno v zakonski zvezi. To pa pomeni, da tudi vlaganj pri nastajanju tega premoženja ni mogoče presojati ločeno po posameznih stvareh.

Toženka je v času, ko sta pravdni stranki sklepali zakonsko zvezo, podedovala precejšnje premoženje v obliki nepremičnin in denarnih prihrankov. Nepremičnine so bile deloma odsvojene, denarni prihranki pa porabljeni. Vendar pa so v izpodbijani sodbi pri opredelitvi višine deležev na skupnem premoženju (ki se v okviru tožbenega zahtevka nanaša le na hišo na parc. št. 65 k.o. in tovornjak z reg. št. KP ...) bila upoštevana le toženkina vlaganja v stanovanjsko hišo z izrecnim stališčem, da ji ni uspelo dokazati, da je vse svoje posebno premoženje vložila v gradnjo stanovanjske hiše. Takšno pravno sklepanje je zmotno in nasprotuje določbi 2. odstavka 59. člena ZZZDR. Dejanske ugotovitve, ki morda slede iz izpovedi samega tožnika, da je izkupiček iz podedovanega premoženja in podedovano gotovino toženka med drugim porabila tudi za druge stvari, nabavljene v okviru zakonske skupnosti in ne samo za nakup gradbenega materiala, opreme in druge izdatke, povezane z rušenjem starega objekta in gradnjo novega, bi morda omogočile drugačna sklepanja o višini njenega prispevka k ustvaritvi skupnega premoženja. V drug namen (in ne za gradnjo hiše) v okviru ekonomske skupnosti potrošeno posebno premoženje zakonca namreč omogoči določen prihranek in več denarja za ustvarjanje skupnega premoženja na drugem področju (gradnja). To pa pomeni, da je treba pri ugotavljanju deležev na skupnem premoženju upoštevati tudi to okoliščino.

Opisana pravna razlaga pa seveda terja na področju dejanskih ugotovitev preciznejšo presojo o dejanski toženkini investicijski sposobnosti in sicer ne glede na to, v kateri del skupnega premoženja je vložila ali za tekoče potrebe porabila svoj posebni denar. Za pravilno uporabo materialnega prava ni na razpolago potrebnih dejanskih ugotovitev, zaradi česar je bilo že zato treba sodbi nižjih sodišč v obsegu izpodbijanja razveljaviti, zadevo pa vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odstavek 395. člena, v zvezi s členom 408 ZPP).

V ponovljenem postopku na prvi stopnji pa bo potrebno sanirati tudi napake, na katere zahteva za varstvo zakonitosti s stališča bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP utemeljeno opozarja. Res je, da sodišče prve stopnje sicer obširno in natančno opredeli posamezne podatke, ki se nanašajo na vrednost gradnje in podatke o zneskih, ki jih je pridobivala toženka iz posebnega premoženja, vendar še vedno ni opravilo ustrezne vrednostne kvantifikacije. Cenitev stanovanjske hiše po stanju njenega dokončanja v letu 1980 je sama sebi namen in ne služi odločanju o prispevnih deležih pravdnih strank, dokler na stanje v letu 1980 (zaradi splošno znane inflacije) niso preračunani tako absolutni zneski, pridobljeni z odsvojitvijo posameznih toženkinih nepremičnin, kot tudi podedovana gotovina, kolikor je bila porabljena v ekonomski skupnosti. Sodišče druge stopnje je ta problem odpravilo z ugotovitvijo, da toženka ni uspela dokazati "da bi ves dobljeni izkupiček vložila v gradnjo". S stališča pravilne uporabe materialnega prava je neutemeljenost takega sklepanja že obrazložena, pomeni pa tudi nejasno razlogovanje. Če ni za gradnjo uporabila vsega, je torej v ta namen le trošila. Izostala pa je presoja, koliko je trošila. Zato zahtevi za varstvo zakonitosti ni mogoče odreči utemeljenosti tudi v obsegu izpodbijanja zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 1. točke 1. odstavka 404. člena ZPP v postopku na prvi stopnji (13. točka 2. odstavka 354. člena ZPP) in drugi stopnji (2. odstavek 365. člena v zvezi s 1. odstavkom 354. člena ZPP). Posledica takšne kršitve pa je v obsegu izpodbijanja tudi razveljavitev sodb nižjih sodišč (1. odstavek 394. člena v zvezi s členom 408 ZPP).

Napotki za sojenje na prvi stopnji so deloma že dani. Po ugotovitvi, koliko je toženka prispevala iz podedovanega premoženja ter ob upoštevanju vrednosti komunalno opremljenega stavbnega zemljišča, ki ga je toženka tudi vložila kot svoje posebno premoženje, naj se opravi primerjava glede na vrednost stavbe, vendar vse po stanju iz leta 1980. Ob upoštevanju ostalih že ugotovljenih okoliščin naj sodišče prve stopnje znova odloči o višini tožnikovega deleža na skupnem premoženju. Če bo ugotovilo, da je njegov delež na tem premoženju nižji od 4/10, bo to imelo za posledico ustrezno zvišanje deleža na toženkini strani.

Razveljavitev izpodbijanih sodb je imela za posledico tudi razveljavitev stroškovne odločitve (166. člen ZPP).

Določbe ZPP (zakon o pravdnem postopku - Uradni list SFRJ, št. 4/77 - 27/90), na katerih temelji odločitev revizijskega sodišča, se uporabljajo na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).