Jedro

Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da dolg tožeči stranki ni bil poravnan niti delno, ne s strani toženca ne s strani pravne osebe, toženec pa nasprotnega ni dokazal (zgolj sklep o potrjeni prisilni poravnavi ne izkazuje dejanskega poplačila), je tožbeni zahtevek upnika utemeljen.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Celju opr. št. I 3 2005/00736 z dne 26. 9. 2005 v veljavi v 1. in 4. točki izreka sklepa tako, da je toženec dolžan tožnici v roku 3 dni plačati 523.154,95 EUR EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Presodilo je, da je menica izpolnjena v skladu z meničnim pooblastilom, ter da se je toženec zavezal kot trasant. 2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Navedbe revidenta

3. Toženec je zoper pravnomočno sodbo vložil revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Podrobneje argumentira zakaj meni, da odgovarja kot avalist, pri čemer se sklicuje na menico, tožbeno naracijo, razveljavitvene sklepe pritožbenega sodišča ter svoje navedbe v pritožbah. Ko je pritožbeno sodišče ugotovilo, da toženec odgovarja kot trasant, bi moralo ob upoštevanju tožbenih trditev tožnika, da toženec odgovarja kot avalist, tožbeni zahtevek zavrniti, saj je avalistu priznati ugovor iz temeljnega razmerja. Ker na izpostavljena pravno pomembna dejstva pritožbeno sodišče ni odgovorilo, sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Meni, da se pritožbeno sodišče ni opredelilo do tega, ali toženec odgovarja kot avalist ali kot trasant. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbo sodišča druge stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne.

4. Sodišče je revizijo vročilo nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Med pravdnima strankama ni sporno, da je bila bianco menica izročena v zavarovanje obveznosti iz prodajne pogodbe št. 6 skupaj z aneksi, ki je bila med tožnikom in družbo H. d. o. o., katere zakoniti zastopnik je bil toženec, sklenjena dne 28. 2. 2001. Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku ugotovilo (kar je prestalo pritožbeni preizkus in na kar je Vrhovno sodišče na podlagi tretjega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) vezano), da je bila menica izpolnjena in predložena v plačilo domicilirani banki najkasneje 29. 6. 2004, še pred samim začetkom prisilne poravnave in naknadnim dogovorom med tožnikom in družbo H. d. o. o. 7. Revizijsko sporno ostaja nasprotje med vsebino menične izjave (kjer je revident naveden in podpisan kot porok za bianko akceptirano in avalirano menico) in samo menico, kjer se revidentov podpis nahaja pod rubriko trasant. Če ob podpisu trasanta ni oznake, da je menico podpisal kot direktor družbe, se namreč šteje, da jo je podpisal kot fizična oseba.

8. V konkretnem primeru se kot bistveno izkaže dejstvo, da tožena stranka ni stranka temeljnega razmerja (prodajne pogodbe št. 6 skupaj z aneksi). Tako se vprašanje ali toženec odgovarja kot avalist ali kot trasant ne izkaže kot odločilno, saj je toženec tudi (zgolj) kot avalist enako odgovoren za menično obveznost, kot če bi bil odgovoren kot glavni dolžnik. Njegova zaveza kot zaveza meničnega dolžnika (na bianco menici) je namreč abstraktna, saj ni bil stranka temeljnega posla.

9. V konkretnem primeru je bila nad akceptantom začeta in potrjena prisilna poravnava (sklep okrožnega sodišča v Celju St 77/2005 z dne 23. 11.2005), kar naj bi po revidentovem mnenju vplivalo na višino njegove obveznosti. Takšno naziranje je zmotno. Tudi na podlagi njegove menične zaveze kot avala je njegova obveznost samostojna in abstraktna (ni odvisna od temeljnega posla temveč zgolj od vsebine dogovora o izročitvi menice). Dejanska ugotovitev sodišča prve stopnje, na katero je revizijsko sodišče vezano pa je, da je bila menica izpolnjena in predložena v plačilo domicilirani banki najkasneje 29. 6. 2004, še pred samim začetkom prisilne poravnave in naknadnim dogovorom med tožnikom in družbo H. d. o. o.. Četudi je pravna oseba H. d. o. o. z upnikom kasneje dosegla dogovor o zmanjšanju in odlogu obveznosti po temeljni pogodbi, to v konkretnem primeru na revidentovo obveznost ne vpliva. Upnik od revidenta namreč terja plačilo obveznosti na drugačni pravni podlagi, kot jo je terjal od dolžnika temeljnega posla. Ker je sodišče prve stopnje na strani 11 obrazložitve sodbe ugotovilo, da dolg tožeči stranki ni bil poravnan niti delno, ne s strani toženca ne s strani pravne osebe H. d. o. o., toženec pa nasprotnega ni dokazal (zgolj sklep o potrjeni prisilni poravnavi ne izkazuje dejanskega poplačila), je tožbeni zahtevek upnika utemeljen.

10. Neutemeljen je revizijski očitek o tem, da se pritožbeno sodišče ni opredelilo do toženčeve odgovornosti po meničnem pravu. Iz obrazložitve drugostopenjske odločbe pod točko 5 na strani 3 jasno izhaja, zaradi katerih razlogov(1) sodišče druge stopnje sprejema presojo sodišča prve stopnje, da se je toženec zavezal kot trasant in ne kot avalist. Kot protispisne pa zavrne toženčeve pritožbene očitke, da je tožeča stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje zatrjevala, da toženec odgovarja kot avalist. Pravilno je materialnopravno naziranje pritožbenega sodišča, da odgovor na vprašanje ali toženec odgovarja kot avalist ali kot remitent predstavlja materialnopravno vprašanje, pri čemer sodišče ni vezano na pravna naziranja v tožbi (prvi odstavek 7. člena ZPP). Obrazložitve prejšnjih razveljavitvenih sklepov pritožbenega sodišča, na katere se sklicuje revident, pa v konkretni zadevi niso več relevantne, saj se revizija vlaga le zoper konkretno pravnomočno odločitev, izdano na drugi stopnji (367. člen ZPP).

11. Ker zatrjevani revizijski razlogi niso podani, je revizijsko sodišče toženčevo revizijo v skladu z določbo 378. člena ZPP zavrnilo.

Op. št. (1): Presoja sodišča druge stopnje, da toženec odgovarja kot trasant, temelji na podpisu toženca na meničnem blanketu na črti, namenjeni podpisu trasanta ter presoji, da tožnica menice ni izpolnila v nasprotju z meničnim pooblastilom, pri čemer se „v izogib ponavljanju v celoti sklicuje na pravilne razloge sodišča prve stopnje in jih v celoti sprejema“.Sodišče prve stopnje v prvem odstavku na strani 9 obrazložitve povzame, da ni v menični izjavi nikjer izrecno določeno, kdo naj bi menico izdal, le da podpisniki menice (družba H. d.o.o. in toženec osebno) slednjo izročajo kupcu. Rubrike trasant pa remiutent ni izpolnil.