Jedro

Pritrditi je treba zahtevi za varstvo zakonitosti, da sta sodišči prve in druge stopnje, ki sta toženčev ugovor proti plačilnemu nalogu zavrgli kot prepozen, kršili določbo 4.odst. 112.čl. ZPP. Po tej določbi se v primeru, če je zadnji dan roka dan, ko se pri sodišču ne dela, izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika. Po ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje je toženec prejel plačilni nalog dne 11.7.1995. Za vložitev ugovora je imel na razpolago osemdnevni rok. Zadnji dan roka je bil 19.7.1995. Ker je ta datum v času, ko se po 3.odst. 83.čl. Zakona o sodiščih šteje, da sodišče ne dela, bi se iztekel rok za ugovor s pretekom prvega prihodnjega delavnika, t.j. 16.8.1995.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, sklepa sodišč prve in druge stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je kot prepozen zavrglo toženčev ugovor proti plačilnemu nalogu z dne 27.6.1995, s katerim je bilo tožencu naloženo plačilo zneska 2.550 DEM skupaj z obrestmi in pravdnimi stroški. Ugotovilo je, da je bil tožencu plačilni nalog vročen dne 11.7.1995, ugovor pa je vložil dne 9.8.1995 - torej po preteku 8-dnevnega zakonitega roka. Toženčevo pritožbo proti temu sklepu je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Državno tožilstvo Republike Slovenije je vložilo proti sklepoma sodišč prve in druge stopnje zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ker sodišči nista uporabili določb 1.odst. 113.čl. in 4.odst. 12.čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP, oboje v povezavi s 1. in 3.odst. Zakona o sodiščih, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijanih sklepov. Predlaga, da vrhovno sodišče sklepa sodišč druge in prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V obrazložitvi zahteve za varstvo zakonitosti navaja, da po 1.odst. 83.čl. Zakona o sodiščih v času od 15.julija do 15.avgusta (sodne počitnice) sodišča opravljajo naroke in odločajo samo v nujnih zadevah. V drugih zadevah se šteje omenjeni čas kot čas, ko sodišče ne dela in se sodna pisanja ne vročajo. Tožencu, ki je prejel plačilni nalog dne 11.7.1995, bi osemdnevni rok za ugovor potekel dne 19.7.1995. Ker gre za dan, ko se pri sodišču ne dela, izteče rok za vložitev ugovora s pretekom prvega prihodnjega delavnika, t.j. 16.8.1995. Zahteva za varstvo zakonitosti je bila vročena obema strankama, vendar nobena od njiju ni nanjo odgovorila.

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Pritrditi je treba zahtevi za varstvo zakonitosti, da sta sodišči prve in druge stopnje, ki sta toženčev ugovor proti plačilnemu nalogu zavrgli kot prepozen, kršili določbo 4.odst. 112.čl. ZPP. Po tej določbi se v primeru, če je zadnji dan roka dan, ko se pri sodišču ne dela, izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika. Po ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje je toženec prejel plačilni nalog dne 11.7.1995. Za vložitev ugovora je imel na razpolago osemdnevni rok. Zadnji dan roka je bil 19.7.1995. Ker je ta datum v času, ko se po 3.odst. 83.čl. Zakona o sodiščih šteje, da sodišče ne dela, bi se iztekel rok za ugovor s pretekom prvega prihodnjega delavnika, t.j. 16.8.1995. Tako stališče je bilo sprejeto tudi na občni seji Vrhovnega sodišča RS dne 18.12.1996. Toženčev ugovor z dne 9.8.1995 je bil torej vložen pravočasno. Zaradi nezakonitega zavrženja ugovora je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 1.odst. 354.čl. ZPP. Zato je vrhovno sodišče oba izpodbijana sklepa razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (1.odst. 394.čl. v zvezi z 2.odst. 408.čl. ZPP).