Jedro

S pritožbo zoper sklep o izbrisu družbe (dolžnika) iz sodnega registra po ZFPPod ne more upnik uspešno uveljavljati razloga, da je v teku pravda v zvezi s terjatvijo, ki jo uveljavlja od dolžnika.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo pritožbo Z. zoper sklep o izbrisu subjekta vpisa z dne 1.2.2000, opr.št. Srg 224/2000. Proti navedenemu sklepu je Z. po svojem pooblaščencu vložila pritožbo in predlagala razveljavitev sklepa o izbrisu iz sodnega registra. V pritožbi zatrjuje, da je upnica družbe G., o čemer prilaga dokaz (kopijo tožbe), iz katerega je razvidno, da je pri sodišču sprožila pravdni postopek zoper njo, zaradi česar se do zaključka tega postopka družba ne bi smela izbrisati iz registra, saj bi bilo to v škodo upnice. Sodišče bi pred izbrisom moralo od družbenikov zahtevati ustrezno zavarovanje za poplačilo terjatev pritožnice. Pritožba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sicer navaja, da vlagatelj pritožbe ni z ničemer izkazal, da je upnik, vendar pa ostaja dejstvo, da odločitve v tej zadevi ni temeljilo na tej okoliščini, ampak je pritožbo obravnavalo vsebinsko in pri tem pravilno ugotovilo, da materialnopravno ni utemeljena; kot ugotavlja že sodišče prve stopnje, so razlogi, zaradi katerih je mogoče izpodbijati sklep o izbrisu, v 2. odst. 30. čl. Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod), taksativno našteti in med njimi ni razloga, ki ga uveljavlja pritožnica (vodenje pravdnega postopka zoper družbo G. in torej pridobitev izvršilnega naslova zoper njo). V zvezi s tem pritožbeno sodišče še pripominja, da se z izbrisom gospodarske družbe iz sodnega registra po ZFPPod šteje, da so družbeniki takšne družbe podali izjavo z vsebino, določeno v 1. odst. 394. čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) - torej izjavo o prevzemu obveznosti za plačilo morebitnih preostalih obveznosti družbe - pri čemer je sodna praksa že zavzela stališče, da gre pri tem za vrsto pravnega nasledstva družbe. To hkrati pomeni, da je mogoče že začeti pravdni postopek nadaljevati zoper družbenike družbe, ki je prenehala po ZFPPod. Pravilno pa sodišče prve stopnje tudi zaključuje, da v obravnavanem primeru ne prihaja v poštev določilo 4. odst. 394. čl. ZGD (zahteva po zavarovanju), ker v obravnavanem primeru ne gre za prenehanje družbe po skrajšanem postopku po določilih ZGD. Glede na gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. odst. 31. čl. v zvezi s 3. odst. 34. čl. ZFPPod, pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.