Up-234/05 - 4

12. 7. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. A., Ž. Ž. Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 5. julija 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. A., Ž. Ž. Ž., zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 1447/2002 z dne 9. 12. 2004 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča, Oddelka v Celju, št. U 204/2000 z dne 15. 10. 2002 in z odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 363-01-58/99 z dne 25. 5. 2000 se ne sprejme.

Obrazložitev

A.

V denacionalizacijskem postopku je bila zavrnjena zahteva pritožnice za denacionalizacijo premoženja Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, ker pritožnica ni pravna naslednica omenjene zbornice in ker Uredba Vlade LRS o prenehanju te zbornice (Uradni list LRS, št. 21/48) ni predpis iz 3. oziroma 4. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I in nasl. – v nadaljevanju ZDen).

Pritožnica v ustavni pritožbi povzema obrazložitve upravnih in sodnih odločb, ki jih izpodbija s to ustavno pritožbo in ponavlja navedbe, s katerimi je utemeljevala svoje vloge v denacionalizacijskem postopku in s katerimi je predvsem grajala stališči, na katerih temelji izpodbijana odločitev. Poleg tega navaja, da je strokovno poslovna organizacija edina pravna in strokovna naslednica Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Zato meni, da lahko premoženje, ki je bilo odvzeto omenjeni zbornici, pripada le njej. Upravnim organom in sodiščem očita "nekorektno in nezakonito" postopanje, ki naj bi bilo v nasprotju z namenom ZDen. Poleg tega naj bi šlo za "protiustavnost". Odločitev sodišč naj bi "obšla pravico" do vračila premoženja, ta nezakonitost naj bi obenem pomenila diskriminacijo pritožnice in s tem "neustavnost". Pritožnica meni, da ji je bila kršena "pravica do lastnine". Takšna nezakonita odločitev pa po mnenju pritožnice ne more imeti opore v nobeni mednarodni pogodbi, ki obvezuje Republiko Slovenijo, ne v "splošno veljavnih načelih mednarodnega prava".

B.

Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v upravnem sporu, zato se v postopku z ustavno pritožbo ne more spuščati v presojo materialnopravne pravilnosti izpodbijane sodne odločbe. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Pritožnica v ustavni pritožbi sicer izrecno ne navaja, katere človekove pravice in temeljne svoboščine naj bi ji bile kršene. Glede na vsebino njenih navedb je razumeti, da z očitkom o diskriminaciji izpodbijane odločitve po vsebini zatrjuje kršitev pravice do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave, z očitkom o kršitvi pravice do lastnine pa kršitev ustavnega jamstva pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave.

Za kršitev teh pravic pa bi šlo le v primeru, če bi sodišče svojo odločitev sprejelo na podlagi kakšnega pravnega stališča, ki je z vidika teh pravic nesprejemljivo. Tega pa pritožnica z navedbami v ustavni pritožbi, s katerimi nasprotuje le pravilnosti izpodbijane odločitve, ne more utemeljiti. Zgolj dejstvo, da pritožnica pravo razume drugače in da je nezadovoljna z odločitvijo sodišča, namreč ne zadostuje za sklep o kršitvi katere od zatrjevanih človekovih pravic ali temeljih svoboščin.

Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan