- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sodba I Cp 2588/2016
ECLI:SI:VSLJ:2016:I.CP.2588.2016 Civilni oddelek
Povzetek
- Kršitev pravice do izjave v postopku.Tožena stranka očita kršitev pravice do izjave, vendar sodišče ugotovi, da je bila obravnava razpisana in da je bila tožena stranka obveščena.
- Utemeljenost pritožbe v sporu majhne vrednosti.Pritožba tožene stranke ni utemeljena, saj ni navedla pritožbenih razlogov in je sodišče pravilno ugotovilo dejansko stanje.
- Odsotnost tožene stranke na naroku.Tožena stranka navaja, da je opravičila svojo odsotnost, vendar sodišče ugotovi, da opravičila v spisu ni.
- Pravilna uporaba materialnega prava.Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo pri ugotavljanju dolga tožene stranke.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Tožena stranka sodišču smiselno očita kršitev pravice do izjave, torej kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, vendar njene pritožbene navedbe niso utemeljene. Tožena stranka je zahtevala, da sodišče razpiše glavno obravnavo, kar je sodišče prve stopnje tudi storilo. Narok je opravilo 17. 5. 2016. Tožena stranka je vabilo na narok prejela 28. 4. 2016. Na naroku sta bila navzoča pooblaščenca obeh pravdnih strank. Tožena stranka se je tako lahko izjavila po pooblaščencu in kršitev določb postopka iz 8. točke 339. člena ZPP ni podana.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 134332/2014-4 z dne 17. 11. 2014 vzdržalo v veljavi v prvem odstavku izreka za znesek 1.421,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 3. 2014 do plačila in v tretjem odstavku izreka za izterjavo izvršilnih stroškov v višini 44,00 EUR (I. točka izreka). Glede stroškov je še odločilo, da mora tožena stranka tožeči stranki plačati njene potrebne pravdne stroške v višini 414,85 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).
2. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka, brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. Navaja, da po njeni evidenci zneska v višini 1.421,50 EUR tožeči stranki ne dolguje. Prepričana je, da ji je bila kratena ustavna pravica do obrambe, saj je zahtevala, da sodišče razpiše obravnavo. Sporočila in opravičila je svojo odsotnost na glavni obravnavi, česar sodišče ni upoštevalo. Predlaga, da sodišče sodbo v celoti razveljavi.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. V konkretni zadevi gre za spor majhne vrednosti (prvi odstavek 443. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Sodbo v sporu majhne vrednosti se sme izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).
5. Tožena stranka sodišču smiselno očita kršitev pravice do izjave, torej kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, vendar njene pritožbene navedbe niso utemeljene. Tožena stranka je zahtevala, da sodišče razpiše glavno obravnavo, kar je sodišče prve stopnje tudi storilo. Narok je opravilo 17. 5. 2016. Tožena stranka je vabilo na narok prejela 28. 4. 2016. Na naroku sta bila navzoča pooblaščenca obeh pravdnih strank. Tožena stranka se je tako lahko izjavila po pooblaščencu in kršitev določb postopka iz 8. točke 339. člena ZPP ni podana.
6. Navedba tožene stranke, da sodišče njenega opravičila ni upoštevalo, ni utemeljena, saj, kot izhaja iz podatkov spisa, opravičila stranke v spisu ni. V pritožbi tudi ne navaja, na kakšen način naj bi odsotnost opravičila. Kot že navedeno, pa je bil na naroku navzoč njen pooblaščenec.
7. V sporu majhne vrednosti dejanskega stanja ni dopustno izpodbijati. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožena stranka vtoževani znesek dolguje in svoje ugotovitve natančno obrazložilo, pritožbena navedba, da tožena stranka spornega zneska tožeči stranki ne dolguje, pa predstavlja nedopustno izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja.
8. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje z ugoditvijo tožbenemu zahtevku pravilno uporabilo materialno pravo. Sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijane sodbe tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo tožene stranke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).