18. 10. 2023

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Roka Cvetkova, Koper, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Globevnik in partner, d. o. o., Koper, na seji 18. oktobra 2023

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 3. člena, kolikor ta v grafičnem delu izvedbenega dela določa osnovno in podrobnejšo namensko rabo zemljišč, 107. člena, kolikor ta v tabeli 1 opredeljuje osnovno namensko rabo "območje stavbnih zemljišč" in podrobnejšo namensko rabo ZP – parki ter ZD – druge urejene zelene površine, 175. člena, kolikor ta v tabeli 21 glede enote urejanja prostora AO-09 določa namensko rabo prostora ZP – parki, izdajo občinskega podrobnega prostorskega načrta in usmeritve za OPPN, glede enote urejanja prostora AO-13, kolikor določa namensko rabo prostora ZD – druge urejene zelene površine, in 177. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Ankaran (Uradni list RS, št. 161/20), vseh v delu, ki se nanaša na določitev namenske rabe zemljišča s parcelno številko 1075/7, k. o. Oltra, se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pobudnik izpodbija 3. člen Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Ankaran (v nadaljevanju OPN), kolikor ta v grafičnem delu izvedbenega dela določa osnovno in podrobnejšo namensko rabo zemljišč. Izpodbija še 107. člen OPN, kolikor ta v tabeli 1 opredeljuje osnovno namensko rabo "območje stavbnih zemljišč" in podrobnejšo namensko rabo ZP – parki ter ZD – druge urejene zelene površine. Izpodbija tudi 175. člen OPN, kolikor ta v tabeli 21 glede enote urejanja prostora (v nadaljevanju EUP) AO-09 določa namensko rabo prostora ZP Parki, izdajo občinskega podrobnega prostorskega načrta (v nadaljevanju OPPN) in usmeritve za OPPN, glede EUP AO-13 pa, kolikor določa namensko rabo prostora ZD – druge urejene zelene površine. Poleg navedenih določb OPN pobudnik izpodbija še 177. člen OPN. Pobudnik navaja, da vse navedene določbe izpodbija v delu, ki se nanaša na njegovo zemljišče s parc. št. 1075/7, k. o. Oltra. Pobudo vlaga v trimesečnem roku po prejetju sklepa Upravnega sodišča, s katerim je to sodišče zavrglo njegovo tožbo za odpravo OPN, vloženo na podlagi 58. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 – ZUreP-2). Zatrjuje njihovo neskladje z 2. členom (načela pravne države) ter 33. in 67. členom Ustave in 7. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09, 57/12 in 109/12 – v nadaljevanju ZPNačrt).

Pobudnik navaja, da je lastnik zemljišča s parc. št. 1075/7, k. o. Oltra. Pojasni, da je zemljišče nastalo z razdelitvijo zemljišča s parc. št. 1075/1, k. o. Oltra. Ob nakupu zemljišča naj bi bilo na njem mogoče graditi, s sprejetjem OPN pa naj zaradi spremembe njegove namembnosti gradnja ne bi bila več mogoča. Prav tako naj bi se zaradi navedenega bistveno zmanjšala vrednost njegovega zemljišča. Pobudnik pojasni, da je bila pred sprejetjem OPN na delu zemljišča, ki je umeščeno v EUP AO-09, določena osnovna namenska raba – ureditveno območje za poselitev in podrobnejša namenska raba – območja za centralno dejavnost, kar je omogočalo tudi gradnjo za bivanje. Z OPN pa naj bi bilo njegovo zemljišče po osnovni namenski rabi umeščeno v območje stavbnih zemljišč, po podrobnejši namenski rabi pa v območje zelenih površin. Pobudnik pojasni še, da v skladu z OPN večji del zemljišča spada v EUP AO-09, z namensko rabo ZP – parki, manjši del pa v EUP AO-13, z namensko rabo ZD – druge urejene zelene površine. Pobudnik meni, da zaradi opisane spremembe namembnosti OPN neposredno posega v njegov pravni položaj.

Pobudnik meni, da neposrednost in težo posega v njegov pravni položaj lastnika zemljišča, ki mu je bila spremenjena namembnost, še poudarjata usmeritve za OPPN, določene za EUP-09 v 175. členu OPN. Upoštevaje še 164. člen OPN, ki opredeljuje vsebino podrobnejših namenskih rab, naj bi bilo jasno, da naj bi pobudnik na svojem zemljišču lahko imel le neurejen park oziroma zeleni pas, namenjen dejavnostim, ki bi jih Občina Ankaran (v nadaljevanju Občina) morala izvajati v okviru zemljišč, ki so v njeni lasti. Logično naj bi bilo, da je park ali zeleni pas z dejavnostmi, kot izhajajo iz 164. člena OPN, na javnih in ne na zasebnih zemljiščih. Pobudnik meni, da Občina pri spremembi namembnosti njegovega zemljišča ni ustrezno upoštevala njegovega položaja lastnika zemljišča oziroma ni izvedla po presoji Ustavnega sodišča in praksi Evropskega sodišča za človekove pravice zahtevanega vsebinskega tehtanja javnega in zasebnega interesa. Prav tako naj se Občina ne bi zavezala izplačati odškodnine, tj. nadomestila zaradi zmanjšane vrednosti njegove nepremične, spregledala naj bi še, da so na zemljišču s parc. št. 1075/1, k. o. Oltra, in iz nje nastalih zemljiščih, med njimi tudi njegovem, še pred sprejetjem OPN že stali objekti. Pobudnik še pojasni, da je v skladu s 181. členom OPN skupaj z lastnikom zemljišča s parc. št. 1075/6, k. o. Oltra, pridobil gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo štirih počitniških objektov, skupaj z ureditvijo okolice, na obeh zemljiščih. Gradbeno dovoljenje, pridobljeno po prej veljavnem prostorskem aktu, naj bi dodatno dokazovalo, kako grobo je sporna sprememba namembnosti posegla v njegovo lastninsko pravico. Pobudnik meni še, da OPPN, katerega sprejetje je predvideno z OPN, ne bo mogel spremeniti podrobnejše namenske rabe njegovega zemljišča, opredeljene z OPN. Navedeno ugotovitev naj bi potrjeval 177. člen OPN, ki posege v prostor na območjih, kjer je predvidena izdelava OPPN, dovoljuje le, če to ne bo oviralo gradenj oziroma ureditev, načrtovanih s predvidenim OPPN. Možnost spremembe podrobnejše namenske rabe z OPPN, ki jo določa prva alineja drugega odstavka 177. člena OPN, prav zaradi njene natančno opredeljene vsebine z OPN po mnenju pobudnika ni realna. Pobudnik dodaja še, da je v postopku priprave OPN aktivno sodeloval. Čeprav naj bi podal obrazložene pripombe, naj se Občina na njegove pripombe ne bi ustrezno odzvala. Na njegove pripombe naj bi odgovarjala posplošeno, brez konkretne utemeljitve, zakaj te niso upoštevne.

Pobudnik je pobudo dopolnil še z vlogama z dne 19. 7. 2022 in 29. 8. 2023.

B.

Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

6.Iz ustavnosodne presoje izhaja, da so odloki o občinskih prostorskih načrtih, ki določajo oziroma spreminjajo namensko rabo zemljišč, splošni akti, ki lahko učinkujejo na položaj lastnikov teh zemljišč na način, da neposredno posegajo v njihove pravice ali v njihov pravni položaj. Ustavno sodišče je že sprejelo stališča, da na pobudnikov pravni položaj neposredno učinkuje sprememba namenske rabe zemljišč iz zazidljivih v nezazidljiva, iz gozda v gozd s posebnim namenom, iz stavbnih zemljišč, namenjenih za stanovanjsko gradnjo, v park (zelene površine) ter iz zemljišč, namenjenih za stanovanjsko-kmetijsko-poslovno rabo, v kmetijska zemljišča. Ustavno sodišče pri presoji, ali OPN neposredno učinkuje na pravice ali pravni položaj pobudnika, presoja konkretne okoliščine primera. Zgolj lastninska pravica na nepremičnini z območja izpodbijanega prostorskega akta za izkaz pravnega interesa za presojo njegove ustavnosti in zakonitosti ne zadošča.

7.Pobudnik izpodbija OPN, ker je ta spremenil namembnost njegovega zemljišča na način, da (po mnenju pobudnika) na njem ni več možna gradnja. Na njem naj bi namreč predvidel le ureditev različnih zelenih površin (parkov in drugih), ki naj bi bile, poleg tega, da izključujejo gradnjo, po namenu rabe tipično javne, splošne narave.

8.OPN v 3. členu ureja sestavine in priloge OPN. V grafični del izvedbenega dela OPN spadata tudi Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture v merilu 1:50.000 in Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev v merilu 1:5.000. Člen 107 OPN opredeljuje vrste namenske rabe prostora, med drugim določa tudi podrobnejšo namensko rabo za območja zelenih površin, med njimi ZP – parki in ZD – zeleni pasovi z zaščitno oziroma drugo funkcijo. Določene so v tabeli 1. Člen 164 OPN ureja podrobne prostorske izvedbene pogoje za gradnjo na območjih zelenih površin. Za ZP – parki OPN v 164. členu kot osnovno dejavnost določa oddih v oblikovanih zelenih okoljih, kot spremljajoče dejavnosti kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti, gostinstvo in turizem ter druge dejavnosti, ki služijo tem območjem, izključuje pa bivanje, proizvodne dejavnosti ter promet in skladiščenje. Za ZD – zeleni pasovi z zaščitno oziroma drugo funkcijo pa v okviru osnovne dejavnosti določa, da so namenjene zaščitni ali drugi funkciji zelenih pasov, kot spremljajoče dejavnosti pa določa rekreacijske dejavnosti. Člen 164 OPN med merili in pogoji za oblikovanje med drugim določa, da gre pri območjih zelenih površin za odprti javni prostor in da se parkovnih površin – ZP in zelenih pasov – ZD ne ograjuje. Določa tudi, da se rekreacijske peš in kolesarske poti v odprti krajini načeloma vodijo po obstoječih poljskih in gozdnih poteh ali ob vodotokih. Za ureditev počivališč in razgledišč ob teh poteh naj se uporabljajo obstoječe atraktivne točke. Počivališča in razgledišča naj bodo vsaj minimalno opremljena s klopjo, košem za smeti, oznako do posameznih atraktivnosti in informativno tablo. Določa še, da na namenskih rabah parki – ZP in ZD – zeleni pasovi z zaščitno oziroma drugo funkcijo ni dovoljeno umeščanje počitniških in bivalnih kontejnerjev, šotorov in drugih podobnih objektov, katerih namen je začasno ali stalno bivanje, skladiščenje plovil in odlaganje viškov materialov z gradbišč. Člen 175 OPN določa EUP s posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji in usmeritvami za načrtovanje OPPN. V tabeli 21 v 175. členu OPN so za EUP AO-09 poleg (podrobnejše) namenske rabe parki – ZP določene usmeritve za OPPN, ki je v šestem odstavku 100. člena OPN določen kot obvezna podlaga za urejanje te EUP in drugih tam navedenih EUP. Te usmeritve med drugim dovoljujejo gradnjo pritličnih paviljonskih objektov kot nezahtevnih objektov, načrtovanje stavb v določenem območju in spremembo namembnosti obstoječih legalno zgrajenih objektov v dejavnosti za potrebe turizma in kulture. V isti tabeli je za EUP AO-13 določeno, da se ureja na podlagi podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev. Ti za to EUP določajo, da so na območju močvirnega travnika možne ureditve le umestitev peš in kolesarske poti (dvignjena konstrukcija) pod pogoji pristojnega nosilca urejanja. Člen 177 OPN v območjih urejanja prostora, kjer je predvidena izdelava OPPN (torej tudi za AO-09), do sprejetja teh omogoča izvajanje gradenj oziroma posegov v prostor, določenih v tej določbi, če to ne bo oviralo gradenj in ureditev, načrtovanih s predvidenim OPPN. Med drugim je mogoče izvajanje gradenj nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu z določili OPN ter vzdrževanje in rekonstrukcija obstoječih objektov (prvi odstavek 177. člena OPN). V drugem odstavku te določbe je določeno, da lahko OPPN na podlagi podrobnejše proučitve situacije določila iz OPN določi tudi drugače ali podrobneje, pri čemer morajo določila ostati skladna s strateškim delom OPN.

9.Iz navedenega izhaja, da izpodbijani OPN v za pobudnika spornem obsegu določa dejavnosti, ki jih je na območjih s podrobnejšo namensko rabo parki – ZP in zeleni pasovi z zaščitno oziroma drugo funkcijo – ZD dopustno izvajati ali pa so izključene, ter merila in pogoje za oblikovanje, v izpodbijanem delu tabele 21 v 175. členu OPN pa poleg določitve (podrobnejše) namenske rabe parki – ZP in zeleni pasovi z zaščitno oziroma drugo funkcijo – ZD OPN ureja še usmeritve za sprejetje novega OPPN na območju EUP AO-09. Z novim OPPN naj bi se skladno s temi usmeritvami ter možnostjo drugačne ureditve, določeno v drugem odstavku 177. člena OPN (tudi glede spremembe podrobnejše namenske rabe), določil podroben načrt prostorske ureditve na območju EUP AO-09, v katero je umeščen del zemljišča pobudnika. Do sprejetja OPPN so možnosti posegov na tem območju opredeljene v prvem odstavku 177. člena OPN.

10.Navedeno pomeni, da izpodbijana ureditev na pravice, pravne interese oziroma pravni položaj pobudnika ne učinkuje neposredno. Po ustaljeni ustavnosodni presoji se v primerih, ko predpis ne učinkuje neposredno, lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamičen in konkreten upravni akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo že v sklepu št. U-I-251/07 z dne 10. 1. 2008 (Uradni list RS, št. 6/08, in OdlUS XVII, 2). Kot izhaja iz šestega odstavka 100. člen OPN, predvideni posegi in prostorske ureditve, kot jih predvideva OPN, do sprejetja OPPN v EUP AO-09, v katero je umeščen večji del pobudnikovega zemljišča, niso dopustni. Navedeno pomeni, da bi lahko pobudnik očitke o protiustavnosti in nezakonitosti OPN (vključno s postopkom njegovega sprejemanja) do uveljavitve OPPN uveljavljal v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, če bi se zanj odločil v skladu s prvim odstavkom 177. člena OPN. Po uveljavitvi OPPN, ki bi za del njegovega zemljišča, umeščenega v EUP AO-09, določil enako namensko rabo, kot jo določa OPN, in kolikor bi na njegovem zemljišču določal ureditev posegov v prostor, kot izhajajo iz OPN, pa bo lahko očitke o protiustavnosti in nezakonitosti OPN uveljavljal v razlastitvenem postopku, ki ga kot upravni postopek ureja Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21 – v nadaljevanju ZUreP-3). Navedeno velja tudi glede očitkov o protiustavnosti in nezakonitosti OPN, kolikor se ta nanaša na del pobudnikovega zemljišča, umeščenega v EUP AO-13.

11.Ker pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijanih določb OPN, kolikor se nanašajo na zemljišče s parc. št. 1075/7, k. o. Oltra, je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.

C.

12.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Pobudnik je sklep Upravnega sodišča, Oddelka v Novi Gorici, št. III U 37/2021 z dne 30. 3. 2022 prejel 31. 3. 2022, pobudo je vložil 22. 6. 2022.

[2]Primerjaj odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-6/17 z dne 20. 6. 2019 (Uradni list RS, št. 46/19, in OdlUS XXIV, 9), 24. točka obrazložitve, št. U-I-139/15 z dne 23. 4. 2020 (Uradni list RS, št. 74/20, in OdlUS XXV, 6), 13. točka obrazložitve, št. U-I-151/15 z dne 4. 6. 2020 (Uradni list RS, 90/20, in OdlUS XXV, 11), 12. in 13. točka obrazložitve, ter št. U-I-144/17 z dne 3. 6. 2021 (Uradni list RS, št. 95/21, in OdlUS XXVI, 20), 8. in 9. točka obrazložitve.

[3]Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-77/17 z dne 17. 2. 2022 (Uradni list RS, št. 29/22), 14. točka obrazložitve, ter sklepe Ustavnega sodišča št. U-I-84/17 z dne 21. 10. 2021, št. U-I-496/18 z dne 17. 2. 2021, št. U-I-102/22 z dne 10. 6. 2022, št. U-I-216/22 z dne 8. 9. 2022 in št. U-I-788/21 z dne 7. 9. 2023.

[4]Primerjaj na primer sklepe Ustavnega sodišča št. U-I-84/17, št. U-I-496/18, št. U-I-102/22, št. U-I-216/22 in št. U-I-788/21.

[5]OPN vrste namenske rabe ureja v 107. členu. Ta člen v prvem odstavku določa, da ima vsaka EUP predpisano vrsto namenske rabe, v drugem odstavku pa, da je namenska raba prostora prikazana na kartah "3 – Prikaz območij urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev". Člen 107 OPN v Tabeli 1 v osnovni namenski rabi I. OBMOČJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ ureja območja po podrobnejši namenski rabi: S – OBMOČJA STANOVANJ, C – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI, I – OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI, B – POSEBNA OBMOČJA, Z – OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN, P – OBMOČJA IN OMREŽJA PROMETNE INFRASTRUKTURE, T – OBMOČJA KOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE, O – OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE, f – OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE V NASELJU, A – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE, v območju – Z pa so navedene površine za oddih, rekreacijo in šport – ZS, parki – ZP, druge urejene zelene površine – ZD in pokopališča – ZK (glej 107. člen OPN).

[6]Člen 118 OPN ureja splošne prostorske izvedbene pogoje glede velikosti, urejanja in oblikovanja javnih odprtih površin. V sedmem odstavku določa, da se v EUP, kjer je definiran odprti javni prostor, parternega prostora ne sme ograjevati ali njegove prehodnosti omejevati. Odprti javni prostor mora v skladu z možnostmi zagotavljati enakopravno peš dostopnost tudi osebam z oviranostmi. Obstoječih peš povezav znotraj naselja ni dovoljeno prekinjati. Območje za pešca je dovoljeno od območij za motorni promet ločevati le s potopnimi ali fiksnimi stebrički oziroma drugo rešitvijo, ki ne predstavlja bariere pri gibanju peščev in dojemanju prostora, razen če je drugačna ureditev predpisana z OPPN ali z arhitekturnim natečajem. Ograjevanje je izjemoma dovoljeno tam, kjer je tako določeno s tem odlokom ali drugimi predpisi.

[7]Tabela 21 v 175. členu OPN za EUP AO-09 navaja namensko rabo parki – ZP, predvideno izdelavo OPPN in usmeritve za OPPN. Slednje določajo: "– Uredi se od ceste ločeno vodenje kolesarjev s sonaravno urejenimi počivališči. – V čim večji meri naj se ohranja naravna krajina. Kmetijska dejavnost (trajni nasadi) se umešča pretežno ob Jadransko cesto. Dovoljeni le trajni nasadi, značilni za obmorski prostor. – V območje se ob upoštevanju omejitev lahko umeščajo rekreacijske in prostočasne dejavnosti. Območje mora ohraniti zelen karakter, kar je še posebej pomembno za veduto oziroma 30 m pas ob Jadranski cesti. – Funkcionalno celovito in oblikovno enotno je dovoljeno umestiti manjše število (3–5) pritličnih paviljonskih objektov, skladnih z oblikovnimi principi kraško primorske arhitekturne krajine, ki po zahtevnosti spadajo med nezahtevne objekte in so namenjeni kulturni in turistični dejavnosti kot dopolnitev programa ob načrtovani kolesarski in peš potezi skozi območje. Tipologija gradnje je točkovna pozidava v zelenih površinah. – Stavbe je mogoče načrtovati izven 30 m varovalnega koridorja Jadranske ceste ter 100 m obalnega pasu, upoštevajoč tudi potrebne odmike od naravne vrednote obrežno močvirje pri Sv. Nikolaju. – Dovoljena sprememba namembnosti obstoječih legalno zgrajenih objektov v dejavnosti za potrebe turizma ali kulture. – Pred posegom mora investitor zagotoviti izvedbo predhodnih arheoloških raziskav skladno s področno zakonodajo."

[8]Podrobni prostorski izvedbeni pogoji dopolnjujejo ali spreminjajo splošne prostorske izvedbene pogoje po posameznih namenskih rabah prostora. V primeru, ko so podrobni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih prostorskih izvedbenih pogojev, veljajo podrobni prostorski izvedbeni pogoj (tretji odstavek 105. člena OPN).

[9]Prvi odstavek 177. člena OPN določa: "(1) V območjih urejanja prostora, kjer je predvidena izdelava podrobnih prostorskih načrtov, je do sprejema teh možno izvajati naslednje gradnje oziroma posege v prostor, če to ne bo oviralo gradenj in ureditev, načrtovanih s predvidenim OPPN: – gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu z določili tega odloka; – gradnje začasnih objektov, kontejnerjev, kioskov in podobno v skladu z določili tega odloka; – gradnjo, rekonstrukcijo in vzdrževanje komunalne opreme za oskrbo obstoječih objektov v skladu z določili tega odloka; – vzdrževanje in rekonstrukcije obstoječih objektov; – spremembe namembnosti obstoječih objektov skladno z namensko rabo prostora;

–odstranitev obstoječih objektov, če le-ta ni prepovedana z drugimi določbami;

–izgradnja gospodarske javne infrastrukture, ki prečka območje.

[10]Drugi odstavek 177. člena OPN se glasi: "(2) OPPN lahko na podlagi podrobnejše proučitve situacije določila iz OPN OA določi tudi drugače ali podrobneje, pri čemer morajo določila ostati skladna s strateškim delom OPN. Te vsebine so:

sprememba podrobnejše namenske rabe skladno z zakonskimi določili, odmike med objekti, pri čemer mora zagotavljati svetlobno-tehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele objekta, predpisano število parkirnih mest, pri čemer mora upoštevati zahteve tehničnih normativov, če te obstajajo, merila za določanje velikosti objektov, če so določeni (pri etažnosti razlika ene etaže, pri faktorjih razlika +/–0.1), vendar ne manjšega Z in FBP, če je ta določen.

[11]Možnost razlastitve za gradnjo in prevzem objektov grajenega javnega dobra in družbene infrastrukture ZUreP-3 predvideva v prvi in tretji alineji prvega odstavka 203. člena.