Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
13. 10. 2005
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 27. septembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
sklenilo:
Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 845/2004 z dne 19. 5. 2004 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani št. I R 86/2003 z dne 9. 10. 2003 se ne sprejme.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožnikovo vlogo z dne 14. 7. 2003. Ob preizkusu tožbe je namreč ugotovilo, da ta ni bila popolna v smislu drugega odstavka 105. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – v nadaljevanju ZPP), zato je pritožnika na podlagi prvega odstavka 108. člena ZPP v zvezi s 180. členom ZPP pozvalo, naj tožbo popravi tako, da bo sposobna za obravnavo. Ker tudi po dopolnitvi tožba ni vsebovala tožbenega zahtevka, je sodišče vlogo zavrglo. Višje sodišče je pritožbo pritožnika zavrnilo.
Pritožnik v ustavni pritožbi ponavlja razloge, ki jih je navajal že v postopku pred rednim sodiščem, in navaja, da je bil dne 7. 6. 2003 proti svoji volji odpeljan iz Kliničnega centra v Ljubljani v psihiatrično bolnico v Z., čeprav je v Kliničnem centru želel opraviti le določene preiskave krvi in urina. S tem naj bi bil podvržen nečloveškemu ravnanju, s prisilnim pridržanjem pa naj bi mu bila nezakonito odvzeta prostost in omejena svoboda, za čas pridržanja pa naj bi tudi izgubil dohodek. Zatrjuje kršitev 2., 14., 15., 18., 26., 27., 30., 32., 34., 45. in 72. člena Ustave.
Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijanimi sodnimi odločbami kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Odločitev sodišča prve in druge stopnje temelji na oceni, da pritožnikova vloga ne izpolnjuje zakonskih pogojev, da bi jo bilo mogoče obravnavati. V to oceno Ustavno sodišče ne more posegati. Preizkusi lahko le, ali so bile pritožniku s procesnim sklepom o zavrženju njegove vloge (tožbe) kršene zatrjevane človekove pravice.
V zvezi s tem bi pritožniku lahko bila kršena pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave. Za kršitev te pravice bi šlo, če bi sodišče pritožnikovo vlogo (tožbo) zavrglo, ne da bi ga pred tem pozvalo na dopolnitev. Za takšen primer ne gre, niti pritožnik tega ne zatrjuje. Ostale zatrjevane kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin pritožniku z izpodbijanim sklepom niso mogle biti kršene, pa tudi pritožnik jih ne more utemeljiti zgolj s pavšalnim sklicevanjem na Ustavo.
Ker z izpodbijanimi sodnimi odločbami očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.
Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
Predsednica senata
dr. Dragica Wedam Lukić