Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL Sklep II Cp 1268/2018

ECLI:SI:VSLJ:2018:II.CP.1268.2018 Civilni oddelek

javnost glavne obravnave izključitev javnosti glavne obravnave sklep o izključitvi javnosti procesni sklep razlogi za izključitev javnosti pritožba zoper končno odločbo pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih pritožbeni preizkus absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Višje sodišče v Ljubljani
14. november 2018

Povzetek

Pritožbeno sodišče je razveljavilo vmesno sodbo sodišča prve stopnje, ker ta ni ustrezno obrazložila razlogov za izključitev javnosti na naroku. Toženka je trdila, da je bila izključitev javnosti nezakonita in da je sodišče kršilo pravico do javnega sojenja. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da razlogi za izključitev javnosti niso bili ustrezno navedeni, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev postopka.
  • Izključitev javnosti na naroku za glavno obravnavo.Sodišče prve stopnje je izključilo javnost zaradi varovanja osebnih in poslovnih skrivnosti, vendar razlogi za to niso bili ustrezno obrazloženi v sodbi.
  • Pravica do javnega sojenja.Toženka trdi, da je bila izključitev javnosti nezakonita in da je sodišče kršilo pravico do javnega sojenja.
  • Pristranskost sodišča.Toženka meni, da je sodišče pristransko, ker je tožnici omogočilo tajno sojenje.
  • Utemeljenost pritožbe.Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je pritožba toženke utemeljena.
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Iz zapisnika o glavni obravnavi sicer izhaja, da je sodišče prve stopnje na kratko ustno obrazložilo odločitev o izključitvi javnosti, vendar pa teh razlogov ni vneslo v razloge izpodbijane sodbe. Pritožbeno sodišče zato ne ve, zaradi varovanja katerih osebnih in poslovnih skrivnosti toženke je bila z naroka dne 24. 10. 2016 javnost izključena. Odločitve v pogledu njene pravilnosti in zakonitosti posledično ne more preizkusiti. To pa predstavlja absolutno bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi tožene stranke se ugodi, izpodbijana vmesna sodba (III. točka izreka) se razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo: I. da se tožba v delu, s katerim tožnica zahteva, da se ugotovi, da sta objava članka z dne 18. 10. 2012 na internetni strani toženke, pod naslovom „...“, ter istega dne na internetni strani toženke objavljeni telefonski pogovori tožnice s prodajalci glasov, posnetimi dne 16. 10. 2012, nezakoniti, zavrže; II. da se postopek ustavi v delu, ki se nanaša na plačilo odškodnine v višini 133.000,00 EUR s pripadki; III. da so so tožbeni zahtevki po temelju utemeljeni.

2. Toženka se pritožuje zoper III. točko izreka sodbe iz vseh zakonsko določenih pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbene zahtevke tožnice v celoti zavrne oz. zavrže oziroma da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugega sodnika.

Meni, da je izpodbijana sodba nezakonita, ker je sodišče s sklepom z dne 24. 10. 2016 nezakonito izključilo javnost in storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Toženka nikoli ni podala predloga za izključitev javnosti in nikoli ni zahtevala, da se katerikoli del njenih trditev šteje kot njena poslovna skrivnost. Le tožnica je zahtevala izključitev javnosti in sicer na naroku dne 24. 10. 2016, ko je podala predlog za izključitev javnosti zaradi varovanja osebnih podatkov, ki jih mora vsaka priča navesti ob pričetku pričanja pred sodiščem. ZPP v ničemer ne posega v Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP), saj mora sodnik pred pričetkom zaslišanja vsake stranke preveriti istovetnost priče ali stranke, ki se zaslišuje. Glede na to, da zapisnik ni dostopen javnosti, bi sodišče lahko izključilo javnost le glede vprašanja razkrivanja osebnih podatkov tožnice, ne pa glede drugih vprašanj. Tožnica nikoli ni podala konkretnih trditev, katero področje skrivnosti bi moralo sodišče ščititi. Glede na to, da je sodišče jasno navedlo, da bo postavljalo in dovolilo vprašanja le glede temelja zahtevka, je jasno, da v tem delu ni bilo pričakovati vprašanj, ki bi se lahko nanašala na katerokoli skrivnost, še manj pa, da bi se v tem delu lahko izključila javnost. S tem, ko je sodišče izključilo javnost sojenja, je pokazalo izjemno naklonjenost do tožnice. Sodišče je bilo pristransko, ker je tožnici omogočilo tajno sojenje brez plačila sodne takse.

Toženka kot medij izvaja nadzor nad delovanjem javnih institucij. Tožnica je kot javna oseba in kandidatka za predsednico RS lahko bila podvržena takšnemu nadzoru s strani medijev. Opozarja na sodno prakso sodišča ESČP in sicer na primere Bladet Tromso and Stensaas v. Norvay, Oberschlick v. Austria, Nilsen and Johnsen v. Norway in Jeruzalem v. Austria, Krone Verlag gmbh & co. v. Austria ter na zadevo Coderc and Hachette Filipacchi Associes v. France. Tožnica je pred temi volitvami že kandidirala na državnozborskih volitvah. Ker se je pred in po volitvah za predsednika države leta ... udeleževala javne diskusije o javnih vprašanjih, pristala na razgovore na televiziji ter si tako sama želela javnih nastopov, je jasno, da je skladno s prakso ESČP javna oseba in ima medij pravico pisati tudi o morebitnih moralno spornih ravnanjih takšne osebe. V konkretnem primeru sodišče ni spoštovalo prakse ESČP v zadevi Drakšas v. Lithuania. Toženka kot medij je imela pravico do objave posnetkov tožnice, saj so mediji tisti, ki takšne posnetke posredujejo javnosti, javnost pa ima pravico, da se o stališčih in ravnanjih najvišjih kandidatov seznani, četudi so pridobljeni s kršitvijo njihovih osebnostnih pravic (ali celo s kaznivim dejanjem). Pravno je povsem irelevantno, ali je tožnica umaknila svojo kandidaturo, saj je politik. Dejstvo je, da so se v času objave podpisi za kandidaturo še vedno zbirali, prav tako je tožnica v „snemanem“ pogovoru jasno izrazila pripravljenost za „nakup“ glasov za kandidaturo. Če bi klicateljem dejala, da jo kaj takšnega ne zanima, bi bila to povsem drugačna situacija, kot ta, v kateri je navedla, da jo „posel zanima“. Prijava dejanja policiji nikakor ne razveže osebe za njena predhodna dejanja. Z objavo posnetka toženka zaničevalnega namena ni imela, saj je lahko naslov prispevka tudi malce bolj senzacionalističen, pa zaradi tega še ni zaničevalen.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev vmesne sodbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V tej zadevi je tožnica podala predlog za izključitev javnosti v pripravljalni vlogi z dne 13. 11. 2015 in na naroku za glavno obravnavo dne 24. 10. 2016. Sodišče prve stopnje je njenemu predlogu delno ugodilo in na naroku za glavno obravnavo dne 24. 10. 2016 izključilo javnost zaradi varovanja osebne skrivnosti tožnice in poslovnih skrivnosti toženke (pravilno tožnice1). Na tem naroku, ki je bil tajen, je nato zaslišalo tožnico in zakonitega zastopnika toženke ter vpogledalo v listinska dokazila. Vsi ostali naroki za glavno obravnavo so bili javni.

6. Ker zoper sklep o izključitvi javnosti ni dopustna posebna pritožba, ga stranka lahko izpodbija šele v pritožbi zoper odločbo o glavni stvari (drugi odstavek 296. člena v zvezi z tretjim odstavkom 363. člena ZPP). Odločba o glavni stvari, kamor sodi tudi vmesna sodba, mora zato vsebovati tudi razloge, ki utemeljujejo odločitev o izključitvi javnosti, saj sicer pritožbeni preizkus odločitve ni mogoč.

7. V konkretnem primeru iz zapisnika o glavni obravnavi na list. št. 199 sicer izhaja, da je sodišče prve stopnje na kratko ustno obrazložilo odločitev o izključitvi javnosti, vendar pa teh razlogov ni vneslo v razloge izpodbijane sodbe. Pritožbeno sodišče zato ne ve, zaradi varovanja katerih osebnih in poslovnih skrivnosti toženke je bila z naroka dne 24. 10. 2016 javnost izključena. Odločitve v pogledu njene pravilnosti in zakonitosti posledično ne more preizkusiti. To pa predstavlja absolutno bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in terja ugoditev pritožbi.

8. Pri storjeni kršitvi gre za kršitev, ki je pritožbeno sodišče glede na njeno naravo ne more odpraviti samo, saj ne more namesto sodišča prve stopnje napisati manjkajočih razlogov (teh niti ne pozna). Ob sočasni ugotovitvi, da vrnitev zadeve sodišču prve stopnje ne bo povzročila večjega zastoja v postopku in s tem hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, je vmesno sodbo na podlagi 354. člena ZPP razveljavilo in vrača zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

9. Sodišče prve stopnje naj storjeno bistveno kršitev postopka odpravi z izdajo nove sodbe, ki bo vsebovala tudi razloge za sprejem izpodbijanega sklepa o izključitvi javnosti z naroka dne 24. 10. 2016, s čimer bo omogočen njegov pritožbeni preizkus. Glede na to, da je sklep o izključitvi javnosti z glavne obravnave procesni sklep, na katerega sodišče prve stopnje ni vezano, naj v primeru, če bi ob pisanju dodatno obrazložene sodbe ocenilo, da razlogi za izključitev javnosti, ki jih ZPP določa v 294. členu, ob upoštevanju vloge tožnice z dne 13. 11. 2015 in njenega predloga na glavni obravnavi dne 24. 10. 2016, niso podani, ponovno izvede javno glavno obravnavo in na njej izvede dokaze, ki jih je izvedlo na tajni glavni obravnavi dne 24. 10. 2016 (to je zasliši tožnico in zakonitega zastopnika toženke ter vpogleda v listinske dokaze, navedene na list. št. 198) ter nato ponovno odloči o zadevi.

10. Ker je že opisana absolutna bistvena kršitev terjala ugoditev pritožbi, se pritožbeno sodišče do vseh ostalih pritožbenih navedb, ki se nanašajo na vsebinsko pravilnost izpodbijane vmesne sodbe, ni opredeljevalo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

11. Pritožbeno sodišče še dodaja, da ni sledilo pritožbenemu predlogu, da se nova glavna obravnava opravi pred drugim sodnikom (356. člen ZPP), saj dosedanji potek sojenja v postopku pred sodiščem prve stopnje pritožbenemu sodišču ne vzbuja pomislekov o nepristranskosti sodnice. Za uporabo pooblastila, ki ga pritožbenemu sodišču daje 356. člen ZPP, ne zadošča zgolj občutek stranke, da sodnik ni nepristranski. Toženka v pritožbi ne navaja nobenih relevantnih razlogov, ki bi lahko kakorkoli kazali na domnevno sodničino pristranskost, ali omogočali sklepanje o tem, da bo sojenje pred drugim sodnikom hitreje in zanesljiveje privedlo do pravilne in zakonite odločitve.

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka tega sklepa, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če vloži pritožbo po pooblaščencu, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. 2. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti nov postopek.

3. O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 Ker toženka predloga za izključitev javnosti glavne obravnave ni podala, zapis sodišča prve stopnje, da se predlogu za izključitev javnosti ugodi tudi zaradi varovanja poslovne skrivnosti toženke, predstavlja očitno pisno pomoto, na kar je pritožba toženke pravilno opozorila.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia