Jedro

Odločilno je, kakšen vpliv imajo procesna dejanja upnikov, če gre za izvršbo za poplačilo terjatev več upnikov, ko vsak naslednji upnik pristopi k že začeti izvršbi. Po mnenju pritožbenega sodišča imajo upniki v pristopnih zadevah v razmerju do upnika iz vodilne zadeve v dispozitivnih ravnanjih položaj navadnih sosopornikov. Upoštevati je treba tudi, v kateri fazi postopka je predlagan odlog izvršbe. Posamezen upnik lahko predlaga le odlog plačila svoje terjatve, ne more pa preprečiti prodaje nepremičnine. Če gre za procesna dejanja, ki nanašajo že neposredno na prodajo nepremičnine, se mora s predlogom za odlog izvršbe upnika iz vodilne zadeve strinjati vsak posamezen upnik iz pristopnih zadev, saj bi z ugoditvijo predlogu za odlog izvršbe enega upnika prišlo tudi do odloga prodaje nepremičnine.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo predlogu upnika in izvršbo na nepremičnino odložilo do dokončanja postopka opr. št. Kt 3887/2010. 2. Proti navedenemu sklepu se je pravočasno pritožila upnica F. E. in navedla, da v tej zadevi ni predlagala odloga izvršbe. Očitno ga je predlagal nekdo tretji, kar pa ne vpliva in ne more vplivati na upnico F. E. Sodišče bi tudi moralo v skladu s splošnimi določbami ZIZ upoštevati, da so bili dolžniku tekom dosedanjega postopka zavrnjeni vsi ugovori in neka upniku neznana zadeva, ki naj bi se vodila pri ODT, ne more odložiti izvršbe. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena v odgovor upniku J. D. in dolžniku. Prvi na pritožbo ni odgovoril, dolžnik pa je navedel, da izvršba mora biti odložena, ker se v kazenskem postopku ugotavlja pravilnost in zakonitost prenosa terjatve. Če bi bilo ugotovljeno, da je prenos nezakonit, bi dolžnik z izvršbo utrpel nenadomestljivo škodo, upnik pa bi bil okoriščen. Nadalje meni, da je izvršba pravilno odložena tudi v postopku F. E., ker je le ta del postopka upnika J. D., ki je bil prej začet, in ne more potekati samostojno.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (350. člen v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP in v zvezi s 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ).

6. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo le, da dolžnik v osemdnevnem roku predlogu upniku za odlog izvršbe ni nasprotoval (drugi odstavek 72. člena ZIZ) in mu zato ugodilo (tretji odstavek 74. člena ZIZ). Glede na formulacijo uvoda in izreka izpodbijanega sklepa ter navedbo opravilnih številk iz vodilne in pristopne izvršilne zadeve je izvršb s prodajo nepremičnine odložilo tudi v zadevi In 540/1998, v kateri je upnica pritožnica F. E. Taka odločitev pa je vsaj preuranjena iz razlogov, ki bodo navedeni v nadaljevanju.

7. Odločilno vprašanje v tej zadevi je, kakšen vpliv imajo procesna dejanja upnikov, če gre za izvršbo za poplačilo terjatev več upnikov, ko vsak naslednji upnik pristopi k že začeti izvršbi v smislu 171. člena ZIZ. Po mnenju pritožbenega sodišča imajo upniki v pristopnih zadevah v razmerju do upnika iz vodilne zadeve v dispozitivnih ravnanjih položaj navadnih sospornikov, poleg tega pa je treba upoštevati, v kateri fazi postopka je predlagan odlog izvršbe. Posamezni upnik lahko predlaga le odlog plačila svoje terjatve (ker se npr. dogovarja z dolžnikom o prostovoljnem plačilu dolga), ne more pa preprečiti prodaje nepremičnine. Če gre za procesna dejanja, ki nanašajo že neposredno na prodajo nepremičnine (sklep o postavitvi izvedenca, sklep o ugotovitvi vrednosti, razpis javne dražbe, kot v obravnavanem primeru) se mora s predlogom za odlog izvršbe upnika iz vodilne zadeve strinjati vsak posamezen upnik iz pristopnih zadev, saj bi z ugoditvijo predlogu za odlog izvršbe enega upnika, prišlo tudi do odloga prodaje nepremičnine. Iz podatkov spisa je razvidno, da je bil predlog za odlog upnika J. D. vročen v izjavo le dolžniku (odredba in vročilnica na list. št. 219) ne pa tudi upnici iz pristopne izvršilne zadeve oziroma pritožnici, se pa v spisu nahaja uradni zaznamek na l. št. 217 z dne 14. 12. 2010, iz katerega izhaja, da je bil pooblaščenec pritožnice s preklicem dražbe in odlogom najmanj seznanjen. Izpodbijani sklep nima razlogov o tem, zakaj je izvršba odložena tudi v pristopni izvršilni zadevi In 540/1998 upnice F. E., če je odlog predlagal le upnik J. D. iz vodilne izvršilne zadeve In 242/1998 oziroma ne vsebuje razlogov o tem, ali se je z odlogom strinjala tudi pritožnica, zato je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Zaradi prej navedenega stališča (da se morajo glede odloga prodaje nepremičnine strinjati vsi upniki) je bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti v celoti (tudi v razmerju do upnika J. D.). V novem postopku naj sodišče prve stopnje najprej presodi, ali je mogoče že na podlagi uradnega zaznamka z dne 14. 12. 2010 šteti, da se je pritožnica strinjala z odlogom izvršbe oziroma predlog za odlog upnika J. D. vročiti v izjasnitev upnici F. E. in glede na to ponovno odloči o predlogu za odlog izvršbe upnika J. D. ter za svojo odločitev navede razloge, da jo bo mogoče preizkusiti.

8. Zaradi navedenih razlogov je višje sodišče pritožbi upnice F. E. ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Izrek o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.