Jedro

Odločba mora imeti dejstva in razloge za sprejeto odločitev. Navedba le-teh v odgovoru na tožbo ne zadostuje.

Izrek

Tožbi se ugodi in se opravi sklep Izvršnega sveta skupščine občine z dne 13.1.1993.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Izvršni svet skupščine občine odločil, da se T.I. ne odpišejo davčne obveznosti - obresti v višini 24.248,70 SIT, ker z izterjavo le teh ne bi bilo ogroženo njegovo preživljanje, kar bi bila sicer osnova za odpis.

Zoper navedeni sklep je I.T. 11.2.1993 vložil tožbo, v kateri navaja, da je sklep neutemeljen, ker od prenehanja samostojne glasbene dejavnosti v mesecu juliju 1990 nima redne zaposlitve, ampak le občasno pogodbeno delo v tujini, ker ni bil pravočasno obveščen o dolgu in ker predhodno ni nihče preverjal njegovega eksistenčnega stanja. Dalje navaja, da je davčne obveznosti 4.2.1993 poravnal z izposojenim denarjem.

Tožena stranka je 26.4.1993 vložila odgovor na tožbo v katerem navaja, da je po vložitvi tožbe bil dopolnjen postopek po davčnem organu, ki je 13.4.1993 na tožnikovem domu ugotovil, da tožnika ni doma in da se nahaja v tujini, po navedbah njegove matere, v Švici pri prijateljici, kjer opravlja pogodbeno delo in mesečno zasluži cca 2.000 DEM. Iz tega tožena stranka zaključuje, da tožnikovo preživljanje ne bi bilo ogroženo in da ne obstojajo razlogi po 107. členu zakona o dohodnini (ZDoh) za odpis davčnega dolga. V odgovoru na tožbo tožena stranka še prikazuje problematiko v zvezi z zamudnimi obrestmi od neporavnanega davčnega dolga, ki pa za odločitev v konkretni zadevi ni odločujoča. Tožba je utemeljena.

Odmera davka je upravna stvar, in odmerni postopek je upravni postopek. Posamezna vprašanja postopka so urejena v zakonu o dohodnini, za vsa ostala vprašanja, ki niso urejena v zakonu o dohodnini pa se uporablja zakon o splošnem upravnem postopku. V upravnem postopku se o pravicah in obveznostih odloča z odločbo. Tožena stranka bi zato morala o odločitvi o vlogi tožnika izdati odločbo, in to z vsemi sestavinami, ki so za odločbo predpisane. V obrazložitvi bi morala navesti zahtevek tožnika, ugotovljeno dejansko stanje (predvsem premoženjsko stanje tožnika) in razloge za sprejeto odločitev. Glede na svojo odločitev bi tožena stranka morala navesti dejstva in razloge iz katerih je zaključila, da zaradi neodpisa davčnega dolga oziroma z izterjavo le tega ne bo ogroženo preživljanje tožnika in njegovih družinskih članov. Tožena stranka je te razloge sicer navedla v odgovoru na tožbo, vendar to ne zadostuje, razlogi morajo biti navedeni v odločbi, ker se stranki vroči le odločba, in v nadaljnjem postopku se presoja le zakonitost odločbe. Zaradi navedenega je sodišče na podlagi 2. odstavka 30. člena zakona o upravnih sporih izpodbijano odločbo odpravilo. Določbe zakona o splošnem upravnem postopku in zakona o upravnih sporih je sodišče skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) smiselno uporabilo kot predpise Republike Slovenije.