Jedro

Sodišču prve stopnje ni bilo potrebno pošiljati izvršilnega naslova dolžniku. Izhajati je namreč potrebno iz določb 42. čl. ZIZ, da v primeru, če je predlog za izvršbo vložen pri sodišču, ki je odločalo o terjatvi, temu ni treba predložiti izvršilnega naslova v izvirniku ali overjenem prepisu, na katerem je potrdilo o izvršljivosti, kar pomeni, da tudi v primeru, ko je izvršilni naslov predložen predlogu za izvršbo, tega posebej ni potrebno pošiljati dolžniku.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor dolžnika kot neutemeljen zavrnilo, dolžnika pa je obvezalo, da mora upniku povrniti nadaljnje stroške izvršilnega postopka v znesku 23.700,00 SIT.

Zoper ta sklep se je pritožil dolžnik in v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom kršilo določbe 14. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, po katerem se v postopku izvršbe in zavarovanja smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku, če ni v tem zakonu drugače določeno (pravilno gre za 15. čl. ZIZ). Zakon o pravdnem postopku pa v 7. čl. določa, da morajo stranke predlagati dokaze, s katerim se dejstva, ki jih zatrjujejo, dokazujejo. Če dejstvo ni dokazano, mora sodišče tudi predlog o izvršbi s sklepom kot sodno odločitvijo zavrniti. Tako sodišče ne more izdati ugodnega sklepa o izvršbi brez izvršilnega naslova. S tem, ko navedenemu izvršilnemu predlogu ni bil podan izvršilni naslov, je bil kršen tudi 5. čl. Zakona o pravdnem postopku, s katerim mora sodišče dati stranki možnost, da se izjavi o zahtevah in navedbah nasprotne stranke. Z navedenim sklepom je kršeno ustavno načelo kontradiktornosti in pravice, da nihče ni obsojen brez utemeljenih dokazov.

Pritožba ni utemeljena.

Neutemeljeno dolžnik sodišču prve stopnje očita, da izvršilnemu predlogu ni bil predložen izvršilni naslov, zato je sodišče prve stopnje kršilo določbe 17. čl. ZIZ in 7. čl. ZPP, ki se v izvršilnem postopku uporablja na podlagi 15. čl. ZIZ. Sodišče prve stopnje je namreč sklep o izvršbi zoper dolžnika izdalo na podlagi izvršilnega naslova, to je pravnomočne in izvršljive sodbe Delovnega sodišča v K., opr.št. Pd. Ta izvršilni naslov je bil tudi predložen predlogu za izvršbo, da pa izvršilni naslov ni bil poslan dolžniku in je s tem kršeno načelo kontradiktornosti, pa tudi ne drži, kajti sodišču prve stopnje ni bilo potrebno pošiljati izvršilnega naslova dolžniku. Izhajati je namreč potrebno iz določb 42. čl. ZIZ, da v primeru, če je predlog za izvršbo vložen pri sodišču, ki je odločalo o terjatvi, temu ni treba predložiti izvršilnega naslova v izvirniku ali overjenem predpisu, na katerem je potrdilo o izvršljivosti, kar pomeni, da tudi v primeru, ko je izvršilni naslov predložen predlogu za izvršbo, tega posebej ni potrebno pošiljati dolžniku. Ker je pritožba dolžnika neutemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi čl. 15 ZIZ).