Jedro

Dokler je najemna pogodba veljala (veljavna pa je bila tudi v času, na katerega se nanašajo vtoževani računi) je bila tožena stranka dolžna plačevati dogovorjeno najemnino.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnica krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Prvo sodišče je z izpodbijano sodbo razsodilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 79980/2008 z dne 10. 10. 2008, v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 79980/2008 z dne 2. 9. 2009, v celoti v veljavi, pri čemer je iz I. točke izreka sodbe razvidno, katere obveznosti je toženec dolžan poravnati tožnici. Prvo sodišče je še odločilo, da je toženec dolžan povrniti tožnici pravdne stroške v znesku 303,36 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2.Zoper sodbo se pritožuje toženec, ki smiselno uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijano sodbo. V pritožbi navaja, da tožeči stranki ne dolguje ničesar. Dopis z dne 20. 3. 2008 je bil namenjen odpovedi pogodbe. Iz izpovedbe M. B. bi sodišče lahko razbralo, da je bila seznanjena z vsebino, bila pa je tudi odgovorna za odgovor na ta dopis, česar pa ni storila. Povedala je tudi, da se je večina zadev odvijala ustno preko telefona. Nesprejemljivo je, da se zato zahteva popolno odgovornost tožene stranke. Omenjena priča je kršila Zakon o javnih uslužbencih. Dopis z dne 20. 3. 2008 je bil poslan v skladu z najemno pogodbo oziroma je bila ta odpovedana, zato toženec ne dolguje ničesar, saj je plačal najemnino za najete prostore za toliko časa, kot jih je tožena stranka uporabljala. Spornih računov tožena stranka ni prejela, saj takrat ni več poslovala.

3.Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Prvo sodišče je med drugim ugotovilo, da je v času, ko so bili izdani vtoževani računi za najemnino, najemna pogodba med tožnico in pravnim prednikom toženca še veljala, da tožena stranka ni plačala teh računov, da tožena stranka ni odpovedala najemne pogodbe, da izdanim računom ni ugovarjala, da med strankama najemne pogodbe ni bil sklenjen noben dogovor ne o znižanju najemnine, ne o njenem neplačevanju od aprila 2008 dalje (oziroma o odpustu dolga iz tega naslova) in da je bila primopredaja (vrnitev) poslovnih prostorov opravljena šele 14. 11. 2008. 6.V sporu majhne vrednosti se sme sodba izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP), kar pomeni, da je pritožbeno sodišče vezano na zgoraj povzete dejanske ugotovitve prvega sodišča, saj sodbe v sporu majhne vrednosti ni dovoljeno izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. S pritožbenimi navedbami tožena stranka napada dokazno oceno prvega sodišča, katere pa v pritožbenem postopku v sporu majhne vrednosti glede na prej povedano ni dovoljeno izpodbijati. Dokazna ocena prvega sodišča je napravljena v skladu z 8. členom ZPP. V okviru uradnega preizkusa sodbe po drugem odstavku 350. člena ZPP pritožbeno sodišče ugotavlja, da prvo sodišče ni storilo nobene od uradoma upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka, materialno pravo pa je bilo glede na zgoraj povzete dejanske ugotovitve prvega sodišča pravilno uporabljeno. Z materialnopravnega vidika je prvo sodišče pravilno tudi ugotovilo, da dopis tožene stranke z dne 20. 3. 2008 (priloga A20) ne predstavlja odpovedi najemne pogodbe. Trditev, da je priča M. B. kršila Zakon o javnih uslužbencih, je nerazumljiva in neobrazložena, zato pritožbenemu sodišču nanjo ni treba odgovarjati. Dokler je najemna pogodba veljala (veljavna pa je bila tudi v času, na katerega se nanašajo vtoževani računi) je bila tožena stranka dolžna plačevati dogovorjeno najemnino. Odločitev prvega sodišča je glede na povedano zato pravilna.

7.Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP). Tožnica z odgovorom na pritožbo ni prispevala k rešitvi zadeve, zato krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 155. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP).