Jedro

11.Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek o zmotnosti zaključka, da zaradi operacije zapestja desne roke od nje ni bilo mogoče pričakovati, da bi pravočasno opravila procesno dejanje, ker ni mogla obiskati pooblaščenke. Sodišče prve stopnje se je res med drugim ukvarjalo z vprašanjem, ali se je bila toženka zaradi operacije sposobna podpisovati oziroma, z dejstvom, da desne roke po operaciji ni smela obremenjevati. Res je mogoč podpis pooblastila odvetniku z odtisom kazalca (drugi odstavek 97. člena ZPP), ali pooblastilo dostaviti kljub nepredložitvi ob prvem pravdnem dejanju naknadno (drugi odstavek 98. člena ZPP), a to v obravnavanem primeru nima posebne teže. V izpodbijanem sklepu ugotovljene okoliščine: da toženka ni bila sposobna podpisovati listin in jih sama dostaviti na sodišče; da je imela po operaciji desno roko močno povito tako, da ni mogla premikati prstov, vse do 8. 6. 2023, ko so ji odstranili šive in roko manj povili in so postali prsti bolj gibljivi; da z roko vse dotlej ni mogla ničesar delati, s težavo pa je jedla z levo roko, pri ostalem pa je potrebovala pomoč družinskega člana; da toženka po operaciji, ki je bila 26. 5. 2023, še štirinajst dni po posegu, torej do 9. 6. 2023, roke ni smela obremenjevati (ni smela opravljati nobenih pisarniških del z njo, voziti avtomobila) in jo je morala držati nad nivojem srca, kažejo na njeno nesposobnost uporabe desne roke in stanje po operaciji. Drži pritožbeno navajanje, da toženka ni bila hospitalizirana, da je bila pokretna in pogovorljiva. Vendar pa pritožbeno sodišče izpostavlja, da je bila operacija desne roke nenadna in nepredvidljiva, da se je pripetila sredi že tako kratkega roka za odgovor na tožbo, in sicer v petek. Vsak zdravniški poseg, še posebej operacija karpalnega kanala z namenom vzpostaviti normalno delovanje pomembnega dela telesa, pa terja na splošni ravni določeno posvečanje okrevanju, in tudi povprečno skrbnemu človeku v okoliščinah konkretnega primera, ko je bilo po neizpodbijanih ugotovitvah sodišča prve stopnje svetovano strogo mirovanje roke in počivanje, ni mogoče očitati, da bi se glede na operativni poseg vodilne roke moral izključno in v celoti posvetiti razmišljanju in skrbi za vložitev odgovora na tožbo v preostalem kratkem roku. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je bila toženka kot laik premalo skrbna in bi lahko ne glede na operacijo, zaradi katere je bila v bolniškem staležu, in povitost roke pravočasno s pomočjo odvetnice ali sama vložila procesno dejanje. Čeprav je svojemu sinu naročila, da podpiše namesto nje soglasje k mediaciji in ga odpošlje na sodišče, se je strinjati z izpodbijanim sklepom, da ji ni mogoče očitati neskrbnosti, ker preko sina tudi ni poskrbela/uredila vse v zvezi z odgovorom na tožbo. A tudi če je toženka naročila sinu, da naj uredi zadevo, pa tega ni storil, toženki ni mogoče pripisati bremena za krivdno ravnanje njenega družinskega člana.

Ker predlog ni bil vložen iz očitno neupravičenega vzroka in se tudi ni opiral na splošno znana dejstva, je bila oprava naroka obligatorna.

12.Glede na pooperativno kratko obdobje do izteka roka, ni mogoče zahtevati od toženke, da bi brezhibno organizirala in usmerila vse svoje napore v pravočasno opravo procesnega dejanja. Četudi se je s sprejetjem tožbe in poziva sodišča zavedala, da se vodi zoper njo motenjski spor in da mora vložiti odgovor na tožbo, ji ob naknadni nenadni/nepričakovani operaciji roke in strogem mirovanju roke, ni mogoče očitati, da ni bila dovolj skrbna, ker v dveh delovnih dneh, ki jih je dejansko imela na voljo, ni storila vse oziroma izkoristila vseh možnih postopkov/ukrepov komuniciranja, da bi pravočasno preko angažiranja odvetnice ali sama vložila odgovor na tožbo. Od toženke glede na njeno operativno in pooperativno zdravstveno stanje ni bilo mogoče pričakovati, da bi po operaciji v zelo kratkem času do 30. 5. 2024 poskrbela za opravo procesnega dejanja pred sodiščem.

Drži, da toženka svojega zaslišanja ni predlagala ne v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ne v pritožbi zoper prvotni zavrnilni sklep. Vendar pa predloga za njeno zaslišanje, ki ga je podala na samem naroku, ni šteti za prepoznega. Stranka lahko predlaga dokaze tudi na prvem naroku v postopku za vrnitev v prejšnje stanje.

13.Glede na navedeno se pritožbeno sodišče strinja s presojo sodišča prve stopnje, da gre v obravnavani zadevi za upravičen razlog za zamudo roka za vložitev odgovora na tožbo.

Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je bila toženka kot laik premalo skrbna in bi lahko ne glede na operacijo, zaradi katere je bila v bolniškem staležu, in povitost roke pravočasno s pomočjo odvetnice ali sama vložila procesno dejanje.

14.Ker pritožba ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo (materialnopravnih in procesnih) kršitev postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Izrek

Na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP se odločitev o stroških pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo.

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

-------------------------------

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1A. Galič, komentar 116. člena ZPP v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, Založba Uradni list in GV Založba, Ljubljana 2005, stran 472.

Obrazložitev

2Upravičen vzrok za zamudo je namreč lahko podan takrat, ko je stranka ravnala z dolžno skrbnostjo, oziroma ko ji ni mogoče očitati, da je zamudo zakrivila sama. Pri tem je po drugi strani pomembno tudi pravno stališče, da ima stranka pravico procesni rok izkoristiti v celoti. Če nenadna bolezen/dogodek nastopi med tekom roka, tako predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni mogoče zavrniti z argumentom, da bi stranka lahko procesno dejanje opravila že prej, torej ko je rok že tekel, a še preden je nepričakovano zbolela.

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo predlogu tožene stranke z dne 9. 6. 2023 za vrnitev v prejšnje stanje in sklenilo, da bo o stroških postopka v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje odločilo s končnim sklepom.

2.Tožeča stranka je vložila pravočasno pritožbo. Uveljavlja vse pritožbene razloge. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrne, podredno pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3Torej mora zamudo povzročiti dogodek, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla niti predvideti niti preprečiti. (glej Galič, navedeno delo, stran 478, s citirano dodatno literaturo ter sodno prakso).

3.V obširni pritožbi najprej opozarja, da sodišče ne bi smelo zaslišati toženke, saj svojega zaslišanja ni predlagala ne v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ne v pritožbi zoper prvotni zavrnilni sklep. V bistvenem pa navaja, da je zmotno stališče sodišča, da predstavlja operacija nenaden in nezakrivljen zdravstveni razlog, zaradi katerega toženka ni mogla pravočasno obiskati pooblaščenke zaradi vložitve odgovora na tožbo. Z vprašanjem, ali je bila operacija tisti nenadni in nepredvidljiv dogodek, zaradi katerega je toženka zamudila rok za odgovor na tožbo iz upravičenega razloga, se sodišče v izpodbijanem sklepu sploh ni ukvarjalo. Sodišče se v ponovljenem postopku ni opredelilo do več ključnih dejstev. Iz izvedenskega mnenja, ki ga je predložila toženka in ni bil pridobljen v tem postopku, zato ga je treba šteti kot del njene trditvene podlage, izhaja, da je bila toženka že dne 27. 2. 2023 pregledana pri nevrofiziatru, ki ji je predlagal napotitev h kirurgu. Toženka pa je zaslišana pojasnila, da so ji v kirurškem centru A. d. o. o., h kateremu je odšla, rekli, da bo potrebna operacija. Tako je bila že mesece prej seznanjena, da potrebuje operacijo in je bila uvrščena na seznam. Vedela je, da jo lahko pokličejo na operacijo. Zato ne gre za nenaden in nepredviden dogodek. Sodišče se je ukvarjalo le z dejstvom, da naj toženka roke ne bi smela obremenjevati. Četudi je to res, pa ni bila hospitalizirana, hodila je na preveze, imela je pomoč moža in sina, lahko je komunicirala. S prejeto sodno pošto je bila seznanjena, njene pomembnosti se je zavedala, saj je sinu naročila, naj nekaj naredi. Četudi je toženka imela povito roko in se z njo ni mogla podpisati, to ni upravičen razlog. Odvetnico bi lahko sama kontaktirala telefonsko ali preko družinskih članov. Pritožba opozarja na določbo 87. člena ZPP glede veljavnosti pooblastila tudi z odtisom kazalca leve roke v primeru, da se stranka ne more podpisati, in na 98. člena ZPP o možnosti naknadne predložitve pisnega pooblastila. Ni bilo razloga, da toženka kot povprečno skrben človek ne bi kontaktirala odvetnice in ji pojasnila situacijo in jo prosila za nasvet. Toženka je lahko govorila in bi lahko odvetnici po telefonu razložila vsa pravnorelevantna dejstva, ali pa sinu naročila, da ji prenese pomembna dejstva za sestavo odgovora na tožbo. Ne drži, da ni mogel nič urediti, lahko pa bi toženka celo sama. Toženka je zamudila rok zaradi lastne neopravičljive neskrbnosti. Iz izpovedi toženke je razvidno, da je sinu dala vse papirje in naročila, naj "zrihta", kar kaže, da se je zavedala, da mora vložiti odgovor na tožbo, pri čemer očitno ni bila dovolj skrbna. Kljub zdravstvenim težavam in operaciji bi lahko ob ustrezni skrbnosti podala pravočasen odgovor na tožbo. Njene navedbe so nelogične in neživljenjske, ob tem, ko v današnjem času obstajajo telefoni in elektronska pošta, in ji tako ni bilo treba obiskati osebno odvetnice. Njena izpoved, da je sin ali mož nista peljala k odvetnici zaradi morebitnih kontrol ZZZS ni prepričljiva, saj se je toženka oglasila pri odvetnici 9. 6. 2023, pri čemer je imela še vedno odprt bolniški stalež do 21. 7. 2023. Očitno je dne 9. 6. 2023 to ni skrbelo. V času mirovanja z roko bi toženka tako lahko pravočasno poskrbela za opravo procesnega dejanja pred sodiščem, saj ni bila hospitalizirana, lahko je komunicirala, uporabljala je lahko levo roko in se je z zadevo tudi aktivno ukvarjala. Do zamude tako ni prišlo zaradi upravičenega vzroka, ampak toženkine neskrbnosti. Ker bi moralo sodišče predlog toženke zavrniti, bi ji moralo naložiti tudi povrnitev tožnikovih stroškov tega postopka.

4Poleg tega pravna teorija in sodna praksa zahtevata, da je tak dogodek nepričakovan, torej nenaden in nepredvidljiv. Vsakršna bolezen ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje, ne glede na njeno težo in vpliv na strankine psihofizične sposobnosti (glej Galič, navedeno delo, stran 490; glej tudi odločbe VSL II Cp 447/2019, I Cp 3109/2015, I Cp 3287/2013, II Cp 2212/2011, II Cp 1955/2010, VSC I Cp 134/2019, VSM I Ip 396/2012 in predvsem odločbo Ustavnega sodišča Up-184/98).

4.Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

5Pritožbene navedbe, da sodišče toženke ne bi smelo zaslišati in upoštevati njene izpovedi, hkrati pa se nanjo sklicuje, so nelogične in v medsebojnem nasprotju.

5.Pritožba ni utemeljena.

6Prim. Galič, navedeno delo, stran 487.

6.V obravnavani pravdni zadevi zaradi motenja posesti je toženka vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev odgovora na tožbo. Toženki je bila v predmetni pravdi tožba s pozivom k odgovoru in s soglasjem k mediaciji vročena v torek 22. 5. 2023 (podpisana vročilnica na red. št. 6), osemdnevni rok za odgovor na tožbo se je iztekel v torek 30. 5. 2023, predlog za vrnitev v prejšnje stanje in odgovor na tožbo pa je toženka vložila 9. 6. 2023. Sodišče prve stopnje je predlogu ugodilo, ker je štelo, da je toženka izkazala upravičeni vzrok za zamudo pri vložitvi odgovora na tožbo.

Zveza:

7.Institut vrnitve v prejšnje stanje je odraz ustavne pravice do izjave v postopku (22. člen Ustave RS), predviden za primere, ko stranka zamudi narok ali prekluzivni rok za kakšno pravno dejanje iz upravičenega vzroka (116. člen Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju: ZPP). Omogoča, da se odpravijo posledice zamude in da se pravda vrne v stanje, v kakršnem je bila pred zamudo.1 V pravni teoriji in sodni praksi se je izoblikovalo enotno stališče, da je vrnitev v prejšnje stanje mogoče dopustiti, če je zamuda posledica upravičenega vzroka, ki se je pripetil stranki.2 Upravičen vzrok je vsak dogodek resnejše narave, ki razumsko pomeni oviro za stranko, da opravi neko procesno dejanje v določenem roku; vzrok je upravičen, če ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma če se lahko pripiše naključju, ki se je pripetilo stranki. 3 4

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 116, 120

8.Trditveno in dokazno breme glede upravičenosti razloga za zamudo roka za procesno dejanje je na stranki, ki vlaga predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

Pridruženi dokumenti:*

9.Toženka je trdila, da je zaradi dalj časa trajajočih konstantnih bolečin, zbadanja in izgube moči v desnem zapestju nepravičakovano in nepredvideno dobila dne 25. 5. 2023 termin za operacijo sindroma karpalnega kanala, ki jo je imela 26. 5. 2023. Ta okoliščina, kot je pojasnilo pritožbeno sodišče že v razveljavitvenem sklepu (I Cp 260/2024), je ob pravnem izhodišču, da ima stranka pravico rok za opravo procesnega dejanja izkoristiti v celoti, pravno pomembna za presojo (ne)obstoja upravičenega vzroka za zamudo z vložitvijo odgovora na tožbo. Ker predlog ni bil vložen iz očitno neupravičenega vzroka in se tudi ni opiral na splošno znana dejstva, je bila oprava naroka v luči 120. člena ZPP obligatorna.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

10.Neutemeljen je pritožbeni očitek, da sodišče ne bi smelo na naroku zaslišati toženke. Drži, da toženka svojega zaslišanja ni predlagala ne v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ne v pritožbi zoper prvotni zavrnilni sklep. Vendar pa predloga za njeno zaslišanje, ki ga je podala na samem naroku, ni šteti za prepoznega. Stranka lahko predlaga dokaze tudi na prvem naroku v postopku za vrnitev v prejšnje stanje (prim. prvi odstavek 286. člena ZPP). Dopustitev novega dokaza pa je mogoča tudi, če ne zavleče reševanja spora (smiselno tretji odstavek 286. člena ZPP). Zaslišanje toženke na prvem in edinem naroku ni zavleklo reševanja zadeve.5