Jedro

Po 73. čl. ZDSS je revizija dovoljena samo, če je sodišče združenega dela zavrnilo zahtevo delavca za sodno varstvo zaradi prenehanja delovnega razmerja ali zaradi sklenitve delovnega razmerja ali zaradi razporeditve na drugo delovno mesto, ne pa tudi, če je sodišče zahtevo (tožbo) zavrglo kot prepozno.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Delovno in socialno sodišče je s sklepom kot nedovoljeno zavrglo revizijo tožnika zoper sklep Sodišča združenega dela Republike Slovenije, v zvezi s sklepom Sodišča združenega dela, s katerim je bil zavržen kot prepozen tožnikov predlog za sodno varstvo z dne 7.5.1992, zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja z dne 14.5.1987. Sodišče je ugotovilo, da je revizija vložena na podlagi 73. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94), z izpodbijanim sklepom pa sodišče o zadevi ni odločalo o vsebini zahtevka, ni zavrnilo zahteve delavca za sodno varstvo zaradi prenehanja delovnega razmerja. S sklepom je sodišče le ugotovilo, da tožnik ni izpolnil pogojev za sodno varstvo, ker je zamudil vse roke za uveljavljanje svojih pravic v zvezi s sklepom o prenehanju delovnega razmerja dne 14.5.1987. Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani je kot pritožbeno sodišče s sklepom zavrnilo tožnikovo pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje. Sodišče sprejema stališče sodišča prve stopnje, da v danem primeru revizija na podlagi 73. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih ni dovoljena.

Tožnik je zoper pravnomočni sklep sodišča druge stopnje pravočasno vložil revizijo, v kateri uveljavlja oba revizijska razloga, bistveno kršitev določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču druge stopnje v ponovno odločanje. V reviziji navaja, da je zadeva splošno znana in istovetna z zadevo drugih pilotov, ki so uspeli z zahtevkom za reintagracijo. Sporazum o prenehanju delovnega razmerja je podpisal pod pritiskom psihičnih goženj, pod prisilo in v skrbeh za ženino zdravje ter za status pilota. Meni, da je zaradi groze, ki jo je prestal, upravičen do primernega, pa čeprav zgolj pravnega zadoščenja. Sporazum o prenehanju delovnega razmerja je pogodba, ki je bila sklenjena pod prisilo, zato se sklicuje tudi na Zakon o obligacijskih razmerjih. Dalje obrazlaga, da je revizija dovoljena tudi zoper sklepe po 400. členu Zakona o pravdnem postopku in da je bil kaznovan, ker je skrbel za življenje potnikov.

Skladno z določbami 390. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list SFRJ, št. 4/77-27/90) je bila revizija vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Po določbi 1. odstavka 72. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94) so v zadevah, ki so pravnomočno končane do uveljavitve tega zakona, dovoljena samo pravna sredstva, ki so bila dovoljena do uveljavitve tega zakona. Iz spisu priložene vročilnice izhaja, da je tožnik izpodbijano odločbo prejel 6.1.1993, Zakon o delovnih in socialnih sodiščih pa je začel veljati 12.5.1994, torej je bila zadeva pred začetkom veljavnosti zakona že pravnomočno končana. Po določbi 1. odstavka 73. člena istega zakona je izjemoma zoper odločbo, ki je postala pravnomočna do uveljavitve tega zakona in s katero je sodišče združenega dela zavrnilo zahtevo delavca za sodno varstvo zaradi prenehanja ali sklenitve delovnega razmerja in zaradi razporeditve na drugo delovno mesto, dovoljena revizija.

V primeru, ko je revizija vložena na podlagi 73. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano odločbo samo v tistem delu, ki se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (3. odstavek 73. člena istega zakona). Revizijo je dovoljeno vložiti le zaradi razlogov, ki jih določa 385. člen ZPP. Razlogi v reviziji morajo biti jasno in določno opredeljeni. Zakon izrecno določa, da revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (3. odstavek 385. člena ZPP). Revizijsko sodišče zato ne more preizkušati revizijskih navedb v drugih listinah, na katere se revident sklicuje, niso pa v reviziji navedene.

Revident samo pavšalno navaja, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ne da bi navedel, katera od bistvenih kršitev, zaradi katere je dovoljena revizija, bi naj bila podana. Revizijsko sodišče pa tudi iz revizijskih navedb ni moglo ugotoviti, katero kršitev revident uveljavlja, zato izpodbijanega sklepa v tej smeri ni moglo preizkusiti.

Po določbi 14. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih se določbe ZPP v postopku pred delovnimi in socialnimi sodišči uporabljajo, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno. Ker za pravnomočno končane zadeve Zakon o delovnih in socialnih sodiščih določa (73. člen), kdaj je dovoljena revizija, se v obravnavanem primeru morajo uporabiti te določbe. Po že citirani določbi 73. člena je revizija v takih primerih dovoljena le, če je sodišče združenega dela zavrnilo zahtevo delavca za sodno varstvo zaradi prenehanja delovnega razmerja ali zaradi sklenitve delovnega razmerja ali zaradi razporeditve na drugo delovno mesto, ne pa tudi, če jo je kot prepozno zavrglo. Odločitev nižjih sodišča je zato po presoji revizijskega sodišča pravilna.

Glede na obrazloženo je revizijsko sodišče na podlagi 393. člena ZPP, v zvezi s 399. členom ZPP zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.

Določbe ZPP je revizijsko sodišče smiselno uporabilo kot določbe predpisa Republike Slovenije, skladno s 1. odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).