Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je v pogodbi o štipendiranju rok, do katerega mora toženec zaključiti s študijem, določen glede na učni program vzgojno izobraževalne organizacije, saj se je toženec zavezal, da bo redno in uspešno opravil študijske obveznosti v skladu z učnim programom. Ker toženec do izteka absolventskega staža ni diplomiral, svojih študijskih obveznosti po pogodbi o štipendiranju ni opravil v dogovorjenem roku. Zato je štipenditor utemeljeno odstopil od pogodbe o štipendiranju. Sodišče prve stopnje pa je skladno z določbo 6. člena pogodbe o štipendiranju tožencu pravilno naložilo vračilo prejetih zneskov štipendij skupaj z dogovorjenimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 18355/2013-2 4 z dne 12. 2. 2013 ohrani v veljavi v prvem odstavku, razen za zakonske zamudne obresti od 2.041,73 EUR od 4. 1. 2013 do 11. 2. 2013. V tem delu (za zakonske zamudne obresti od 2.041,73 EUR od 4. 1. 2013 do 11. 2. 2013) se sklep o izvršbi v prvem odstavku razveljavi. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati 11.450,25 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9.408,52 EUR od 4. 1. 2013 do plačila in od 2.041,73 EUR od 12. 2. 2013 do plačila, v roku 8 dni. Višji tožbeni zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od 2.041,73 EUR od 4. 1. 2013 do 11. 2. 2013 je zavrnilo (točka I izreka). Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 18355/2013-2 4 z dne 12. 2. 2013 je v tretjem odstavku razveljavilo in tožbeni zahtevek, da je dolžna tožena stranka tožeči stranki plačati stroške izvršilnega postopka v višini 36,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 2. 2013 do plačila zavrnilo (točka II izreka). Toženi stranki je naložilo, da v 8 dneh tožeči stranki povrne stroške postopka v višini 1.115,01 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila (točka III izreka).

2. Zoper ugodilni del sodbe se pravočasno pritožuje toženec iz pritožbenega razloga napačne uporabe materialnega prava po 1. odstavku 338. člena ZPP. Predlaga, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo v celoti spremeni tako, da v celoti razveljavi sklep o izvršbi ter toženi stranki naloži v plačilo vse stroške postopka. Navaja, da je jedro spora v tem, ali je toženec svoje obveznosti po pogodbi o štipendiranju opravil v rednih rokih in ali jih je opravil v celoti. Toženec je bil ves čas redni študent, vse izpite je opravil v rednih rokih, dne 28. 3. 2013 pa je uspešno zaključil študij in to v času, ko je bil absolvent fakultete. V pogodbi o štipendiranju ni določen datum, do katerega mora toženec diplomirati, zato zaključek študija po izteku pogodbe ni razlog za odstop tožnice od pogodbe in tudi ne pomeni, da mora toženec vrniti prejete štipendije, saj ni kršil 4. člena pogodbe. Sodišče prve stopnje je določila pogodbe razlagalo v škodo toženca, čeprav je potrebno nejasna določila razlagati v korist šibkejše stranke. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) in na pravilno uporabo materialnega prava. Po izvedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

5. Toženec je s toženo stranko sklenil pogodbo o štipendiranju, s katero se je tožeča stranka zavezala, da bo toženca štipendirala od 1. 10. 2006 do dne diplomiranja oziroma najdlje do 31. 3. 2010, toženec pa, da bo uspešno in v rednih rokih skladno z učnim programom opravil študijske obveznosti ter tožeči stranki v roku 30 dni javil o zaključku študija. Za primer, če toženec svojih obveznosti ne izpolni, pa je bilo določeno, da tožeča stranka brez dodatnega roka za izpolnitev s pisno izjavo pogodbo prekine in od njega zahteva vrnitev celotnega zneska štipendij z zamudnimi 6 % obrestmi, v primeru zamude z vračilom, pa toženec dolguje tudi zakonske zamudne obresti. Na toženčevi prošnji je tožeča stranka dvakrat podaljšala pogodbo o štipendiranju in sicer nazadnje do 31. 5. 2011. Nato je tožnik dne 26. 9. 2012 vložil prošnjo za mirovanje pogodbe o štipendiranju, ki ji tožeča stranka ni ugodila in z dopisom z dne 10. 10. 2012 zaradi neizpolnitve obveznosti štipendista odstopila od pogodbe o štipendiranju ter ga pozvala na vrnitev štipendij s pripadajočimi obrestmi.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je v pogodbi o štipendiranju rok, do katerega mora toženec zaključiti s študijem, določen glede na učni program vzgojno izobraževalne organizacije, saj se je toženec zavezal, da bo redno in uspešno opravil študijske obveznosti v skladu z učnim programom. Dejstvo je, da toženec do izteka absolventskega staža ni diplomiral, zato je ugotovitev sodišča prve stopnje, da svojih študijskih obveznosti po pogodbi o štipendiranju ni opravil v dogovorjenem roku in je zato štipenditor utemeljeno odstopil od pogodbe o štipendiranju, pravilna.

7. Glede na navedeno so neutemeljene pritožbene navedbe, da datum zaključka študija v pogodbi o štipendiranju ni naveden. Toženec pa študija tudi ni zaključil v rednem roku, saj mu je bil absolventski staž podaljšan za eno leto do 31. 3. 2011, diplomiral pa je šele čez dve leti (28. 3. 2012). Zaradi tega je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je skladno z določbo 6. člena pogodbe o štipendiranju tožencu naložilo vračilo prejetih zneskov štipendij skupaj z dogovorjenimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in določil pogodbe ni razlagalo v toženčevo škodo, kot to zatrjuje pritožba.

8. Iz navedenega izhaja, da je pritožbeno sodišče ugotovilo, da niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija, in tudi ne razlogi, na katere se pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (353. člen ZPP), pri tem pa je presojalo le pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP).

9. Izrek o pritožbenih stroških temelji na 1. odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 154. ZPP. Toženec s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške.