Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Določila pogodbe se uporabljajo tako kot se glasijo.
Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.
Tožena stranka sama nosi stroške pritožbe.
Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. ... z dne ... vzdržalo v veljavi v 1. in 3. točki izreka in naložilo toženi stranki, da povrne tožeči stranki pravdne stroške v višini 98.566.80 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 7.6.1999 dalje do plačila.
Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh treh pritožbenih razlogov. Tolmačenje 3. člena pogodbe pravdnih strank je po oceni toženca napačno. Tožeča stranka bi bila do plačila upravičena le v primeru opravljenih del. Ni tudi upoštevano določilo 5. člena medsebojne pogodbe.
Pritožba ni utemeljena.
Glede na določilo 1. odstavka 498. člena ZPP je bilo potrebno v pritožbenem postopku uporabiti določila ZPP/77. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče pravilno razmerje strank presojalo na podlagi sklenjene pismene pogodbe o njunem poslovnem tehničnem sodelovanju z dne 23.1.1996 (priloga A3).
V celoti pravilno je povzelo posamezna določila pogodbe, posebej sporno določilo 3. člena pogodbe. Drži, da ta izrecno določa, da mora tožena stranka kot naročnik plačevati tožeči stranki kot prevzemniku del vsak mesec pavšalni znesek 3.000 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije. Rok za plačilo omenjenega zneska je vsak 15 dan v mesecu za pretekli mesec na žiro račun prevzemnika.
Prvostopna sodba zato pravilno obrazlaga, da je glede na takšen zapis dogovora, 3. člen potrebno razumeti tako, da je dolžna tožena stranka plačati mesečno akontacijo v pavšalnem znesku ne glede na opravljena dela oziroma storitve iz 2. člena pogodbe. Obračun za te storitve je namreč posebej predviden v 5. členu pogodbe. Določila pogodbe se uporabljajo tako, kot se glasijo (1. odst. 99. čl. ZOR). Zato je v celoti pravilna ugotovitev in zaključitev izpodbijane sodbe, da je tožeča stranka do plačila pogodbeno določenega pavšalnega zneska za mesece februar, marec in april 1996 upravičena, saj je bila v tem času pogodba med njima še v veljavi. Tožena stranka tudi v pritožbi ne zatrjuje, da je prišlo v tem obdobju do prekinitve sodelovanja oziroma razdrtja pogodbe. Tožena stranka si tako določilo 3. člena pogodbe razlaga povsem nepravilno. To pa tudi pomeni, da za odločitev ni bistveno konkretno opravljeno delo, ki ga vsebuje 5. člen pogodbe.
Tožeča stranka teh plačil ni vtoževala, ampak izrecno pavšalne akontacije v skladu s 3. členom pogodbe. Zato ugovora tožene stranke, ki se nanašajo na konkretno opravljeno delo, ni mogoče upoštevati.
Pritožbeni razlogi, ki jih uveljavlja tožena stranka, posebej še glede pravilne uporabe določb medsebojne pogodbe, niso podani, kot tudi ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe po uradni dolžnosti. Zato je bilo potrebno pritožbo tožene stranke zavrniti kot neutemeljeno in izpodbijano sodbo potrditi v skladu s 368. členom ZPP.
Tožena stranka s pritožbo ni uspela. Zato nosi v skladu s 1. odstavkom 166. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP sama svoje stroške pritožbenega postopka.