Jedro

Tožnik ne navaja, da bi o prošnji za BPP ne bilo že odloženo, in to na enaki dejanski in pravni podlagi. Tudi sicer ne ugovarja razlogom, ki jih navaja toženka, temveč izraža zgolj splošno nestrinjanje z odločitvijo in mnenje o tem, da taka odločitev pomeni poseg v njegove temeljne človekove pravice. Vendar pa zgolj nestrinjanje z odločitvijo še ne utemeljuje zatrjevanih posegov v človekove pravice, niti take tožbene navedbe sodišču ne dajejo podlage za podrobnejši vsebinski preizkus izpodbijanega sklepa.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrgla tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z obnovo dveh kazenskih postopkov pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, opr. št. I K 2907/2010 in I K 12986/2010. Iz obrazložitve izhaja, da je toženka v postopku vpogledala v zadevo Bpp 56/2015, v kateri je bila z odločbo z dne 29. 5. 2015 zavrnjena tožnikova prošnja za dodelitev BPP za obnovo kazenskega postopka opr. št. I K 2907/2010, in v zadevo Bpp 642/2015, v kateri je bila z odločbo z dne 16. 4. 2015 zavrnjena njegova prošnja za dodelitev BPP za obnovo kazenskega postopka opr. št. I K 12986/2010. Ker je bilo o zadevi, ki je predmet postopka za dodelitev BPP, že pravnomočno odločeno, tožnik pa v tem postopku ne zatrjuje drugačnega dejanskega stanja, je organ na podlagi 4. točke 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) njegovo prošnjo zavrgel kot nedovoljeno.

Tožnik se z odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da vztrajanje toženke pri njeni pristranski odločitvi pomeni kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Obrazložitev sklepa je povsem pavšalna, zavrnitev prošnje za dodelitev BPP pa neutemeljena. Toženka mu s tako izkrivljeno uporabo prava resno škodi v postopku dodelitve BPP. V Republiki Sloveniji ni več pravne varnosti za prosilce za BPP, zanj pa so nastale nepopravljive škodljive posledice, ker je postal žrtev nepoštenega, nezakonitega, protiustavnega postopka, ko se mu krši 13. člen Evropske konvencije, ki govori o učinkovitih pravnih sredstvih. Postal je žrtev nepoštenega kazenskega postopka, saj mu je vzeta osebna svoboda za dejanje, ki ni kaznivo in ga tudi ni storil. Sodišču predlaga, „da se sklep postopek kot utemeljen razveljavi in vrne v novo obravnavo na prvi stopnji“ ter prosi za oprostitev plačila sodnih stroškov.

Toženka je sodišču poslala upravne spise, na tožbo pa po vsebini ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Po pregledu predloženega upravnega spisa se sodišča strinja z obrazložitvijo izpodbijanega sklepa, da je tožnik prošnjo za BPP vložil v zadevi, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno in njegov zahtevek zavrnjen, pa se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se zahtevek opira, nista spremenila, zaradi česar je bilo treba zahtevo v skladu s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP zavreči. Sodišče zato obrazložitve ne ponavlja, temveč se nanjo po pooblastilu iz 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sklicuje.

Glede na tožbene navedbe dodaja še, da se po 4. točki 129. člena ZUP v primeru, če je bilo o upravni stvari, na katero se nanaša zahteva stranke, že pravnomočno odločeno, izdana pa je bila zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katere se opira zahtevek, nista spremenila, organ zahtevo s sklepom zavrže. Tožnik ne navaja, da bi o prošnji za BPP, ki se nanaša na prej navedene kazenske zadeve, ne bilo že odloženo, in to na enaki dejanski in pravni podlagi. Tudi sicer ne ugovarja razlogom, ki jih navaja toženka, temveč izraža zgolj splošno nestrinjanje z odločitvijo in mnenje o tem, da taka odločitev pomeni poseg v njegove temeljne človekove pravice. Vendar pa zgolj nestrinjanje z odločitvijo še ne utemeljuje zatrjevanih posegov v človekove pravice, niti take tožbene navedbe sodišču ne dajejo podlage za podrobnejši vsebinski preizkus izpodbijanega sklepa.

Iz navedenih razlogov sodišče ugotavlja, da tožba ni utemeljena, zato jo je v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

Sodišče ni odločalo o tožnikovi zahtevi za oprostitev plačila sodnih taks za ta upravni spor, saj se na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) taksa v postopkih odločanja o dodelitvi BPP ne plačuje.