Jedro

Območje Kobilarne Lipica je kulturni spomenik izjemnega pomena za Republiko Slovenijo (1. člen ZKL) in posegi v to območje so dopustni zgolj v primerih in pod pogoji, ki jih določa ZKL.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 30.7.2001, s katero je tožena stranka zavrnila zahtevek tožeče stranke za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih gradbenih del ob vhodu v igralnico za postavitev dekorativnih elementov s krajinsko konotacijo na parc. št. 1899/50 k.o. B., v naselju L. Zahtevek tožeče stranke je tožena stranka zavrnila na podlagi določb 62. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN, Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 78/90, 18/93 in 44/97) ter 7. in 8. člena Zakona o Kobilarni Lipica (ZKL, Uradni list RS, št. 29/96).

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je odločba tožene stranke pravilna in zakonita. Temelji na pravilnih materialnih predpisih, na katere se sklicuje, in izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Sodišče prve stopnje zato sledi obrazložitvi izpodbijane odločbe in v izogib ponavljanju ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (2. odstavek 67. člena ZUS). Navaja še, da po določbi 3. odstavka 7. člena ZKL izda dovoljenje za poseg v prostor na zavarovanem območju Kobilarne Lipica minister, pristojen za poseg v prostor, po predhodnem soglasju ministrov pristojnih za kulturo, kmetijstvo in naravo in po predhodnem mnenju Občine Sežana. Iz upravnih spisov in izpodbijane odločbe nedvomno izhaja, da si tožeča stranka pred vložitvijo vloge za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del ni pridobila predhodnih soglasij pristojnih ministrov, čeprav je poseg, ki je predmet izpodbijane upravne odločbe, v območju, ki ga opredeljuje 2. člen ZKL.

Tožeča stranka v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 72. člena ZUS. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, podrejeno pa predlaga odpravo izpodbijane odločbe tožene stranke. Navaja, da je prvostopno sodišče prezrlo določilo 2. odstavka 7. člena ZKL, ki določa, da Vlada Republike Slovenije v enem letu po uveljavitvi zakona sprejme prostorski izvedbeni načrt za zavarovano območje Kobilarne Lipica. Čeprav je ta rok potekel že 31.5.1997, vlada tega izvedbenega načrta še ni sprejela. ZKL je nekonsistenten. Ni mogoče uveljaviti prepovedi, ne da bi bil predhodno izdelan prostorski izvedbeni načrt za navedeno zavarovano območje. 1. odstavek 7. člena ZKL je treba razumeti tudi tako, da so dovoljeni vsi preostali posegi, ki niso v nasprotju z varovanjem celotnega območja kulturnega spomenika. Če varovanje celotnega območja kulturnega spomenika in njegovih delov ni določeno v prostorskem izvedbenem načrtu za zavarovano območje Kobilarne Lipica, ni mogoče uveljaviti zakonske prepovedi. Potrebno pa ni niti dovoljenje oziroma predhodno soglasje pristojnih ministrov (3. odstavek 7. člena ZKL), če prostorski izvedbeni načrt iz 7. člena ZKL ter program iz 8. člena ZKL še nista sprejeta. ZKL ne določa, kaj šteje za poseg v prostor. V 1. točki 1. odstavka 9. člena določa, da je prepovedano opravljati kakršnakoli gradbena ali zemeljska dela zunaj območja objektov, razen vzdrževanja infrastrukturnih objektov. V času izdaje izpodbijane odločbe je veljal tudi Zakon o graditvi objektov, ki je v 3. členu določal, da se za gradnjo šteje gradnja novih ali rekonstrukcija objektov. Priglašena dela, ki se ne nanašajo na gradnjo novih ali rekonstrukcijo objektov se zato ne štejejo za "gradnjo" po definiciji Zakona o graditvi objektov in tudi ne za gradbena dela v smislu določb ZKL. Postavitev okrasnega izdelka v obliki u simbolizirane "kraške šterne" ne pomeni gradnje. Priglašena dela niso v nasprotju ZKL oziroma drugim zakonskim predpisom, ki bi nasprotoval vzdrževanju obstoječega infrastrukturnega objekta (asfaltiranega cestišča) oziroma ureditvi obstoječega asfaltiranega parkirišča pred vhodom v igralniški del objekta.

Tožena stranka, Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa in stranka z interesom Kobilarna Lipica na pritožbo niso odgovorili.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje v obravnavani zadevi pravilna in zakonita. Pritožbeno sodišče se strinja tudi z razlogi izpodbijane sodbe. Glede pritožbenih ugovorov pa dodaja še: V obravnavani zadevi ni sporno, da se zadevno zemljišče nahaja v območju zavarovanega območja Kobilarne Lipica, ki ga ureja ZKL. ZKL v členih 7-10 ureja varstveni režim zavarovanega območja Kobilarne Lipica in določa posebne pogoje, pod katerimi so dopustni posegi v prostor na zavarovanem območju. 1. odstavek 7. člena ZKL določa, da v zavarovanem območju Kobilarne Lipica niso dovoljeni posegi v prostor, ki so v nasprotju z varovanjem celotnega območja kulturnega spomenika in njegovih delov iz 3., 4., 5. in 6. člena tega zakona, 3. odstavek 7. člena ZKL pa določa, da se dovoljenje za poseg v prostor na zavarovanem območju Kobilarne Lipica izda po predhodnem soglasju ministrov, pristojnih za kulturo, kmetijstvo in varstvo narave ter po predhodnem mnenju Občine S. Po določbi 1. odstavka 9. člena ZKL je na celotnem območju kulturnega spomenika, razen izjem, ki so namenjene varstvu, ohranjanju in razvoju kulturnega spomenika, določenih v prostorskem izvedbenem načrtu iz 7. člena tega zakona in v programu varstva razvoja iz 8. člena tega zakona, prepovedano vsakršno ravnanje ali opustitev, ki pomeni ogrožanje, okrnitev, poslabšanje ali drugačen negativni vpliv na kulturni spomenik kot celoto oziroma njegov posamezni del, nato pa zakon primeroma našteva, katera ravnanja so prepovedana. V zvezi z prostorskim izvedbenim načrtom za zavarovano območje Kobilarna Lipica ZKL v 2. odstavku 7. člena določa, da ga sprejme Vlada Republike Slovenije v enem letu po uveljavitvi tega zakona. V obravnavani zadevi ni sporno, da je v času odločanja tožene stranke navedeni enoletni rok že potekel, prostorski izvedbeni akt pa še ni bil sprejet. Po presoji pritožbenega sodišča 1. odstavka 7. člena ZKL ni mogoče razlagati tako, da so v primeru, če ni mogoče ugotoviti, kateri posegi bi bili v nasprotju z varovanjem celotnega območja kulturnega spomenika, dovoljeni vsi posegi, kot to zmotno meni pritožba. Območje Kobilarne Lipica je kulturni spomenik izjemnega pomena za Republiko Slovenijo (1. člen ZKL) in posegi v to območje so dopustni zgolj v primerih in pod pogoji, kot jih določa ZKL. Pritožbeni ugovor, da zakonska prepoved iz 7. člena ZKL lahko prične veljati šele po sprejetju prostorsko izvedbenega načrta iz 2. odstavka 7. člena ZKL oziroma po sprejetem programu varstva in razvoja celotnega zavarovanega območja iz 8. člena ZKL, zato po presoji pritožbenega sodišča ni utemeljen. Glede na to, da v obravnavani zadevi zaradi nesprejetega prostorskega izvedbenega načrta ni bilo mogoče preveriti, ali zadevni poseg v prostor izpolnjuje pogoje, kot jih predpisuje ZKL, prav tako pa niso bila pridobljena predpisana soglasja oziroma mnenje, tudi po presoji pritožbenega sodišča dovoljenja za poseg v prostor ni bilo mogoče izdati. Na drugačno odločitev pritožbenega sodišča v obravnavani zadevi ne morejo vplivati pritožbeni ugovori, ki se nanašajo na to, da Vlada Republike Slovenije ni sprejela prostorsko izvedbenega načrta za zavarovano območje Kobilarne Lipica, saj to ni predmet tega postopka, v katerem se presoja zgolj pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe o dovolitvi priglašenih del. Zakon o graditvi objektov (ZGO-1, Uradni list RS, št. 110/02, 47/04, 102/04-UPB in 14/05-popr.), ki je začel veljati med upravnim sporom, v zvezi s soglasji in predhodnim mnenjem iz 7. člena ZKL določa, da se z dnem uveljavitve tega zakona ne glede na določbe v predpisih, ki določajo dajanje pogojev, mnenj, soglasij ali kako drugače imenovanih aktov za gradnjo določene vrste objektov, ki jih ti predpisi opredeljujejo oziroma ki po teh predpisih sodijo v pristojnost posameznih soglasodajalcev, za projektne pogoje in z njimi povezana soglasja k projektnim rešitvam po določbah tega zakona štejejo tudi predhodno soglasje in predhodno mnenje na podlagi 7. člena ZKL v primeru gradnje oziroma izvajanja del na območjih, koder so takšne gradnje oziroma dela prepovedani ter soglasje na podlagi 7. člena navedenega zakona za gradnje na zavarovanem območju (9. točka 1. odstavka 206. člena ZGO-1).

Ker glede na navedeno niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija, ne razlogi, na katere mora paziti sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.