Jedro

Z odločbo o izbrisu obsodbe iz kazenske evidence prenehajo tudi vse njene pravne posledice, vendar pa to niso stroški kazenskega postopka. Pravne posledice obsodbe so posebni institut kazenskega prava in se nanašajo na prenehanje oziroma izgubo določenih pravic ali na prepoved pridobitve določenih pravic ter nastanejo za storilca na podlagi zakona. Odločitev sodišča v obsodilni sodbi, da mora obsojenec plačati stroške kazenskega postopka, je torej sestavina sodbe in ne njena pravna posledica. Z izbrisom obsodilne sodbe iz kazenske evidence torej ne prenehajo tudi obsojenčeve obveznosti iz pravnomočne obsodilne sodbe glede plačila nagrade in potrebnih izdatkov njegovega zagovornika po uradni dolžnosti.

Izrek

Zahteva obsojenega V.P. st. za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obsojenca se oprosti plačila stroškov, nastalih v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim pravnomočnim sklepom je sodišče odločilo, da je obsojeni V.P. v zvezi s pravnomočno sodbo z dne 12.9.1996 Okrožnega sodišča v Mariboru dolžan plačati stroške kazenskega postopka v višini 392.445,00 SIT, ki predstavljajo stroške zagovornika po uradni dolžnosti.

Zoper navedeni pravnomočni sklep je obsojeni V.P. dne 3.3.2005 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je dopolnil z vlogo z dne 13.4.2005 "zaradi kršitve kazenskega zakona in zaradi drugih kršitev določb kazenskega postopka, če so te kršitve vplivale na zakonitost sodne odločbe", in predlagal, da Vrhovno sodišče pravnomočni sklep razveljavi.

Na zahtevo za varstvo zakonitosti je odgovoril vrhovni državni tožilec A.P. (2. odstavek 423. člena ZKP) in predlagal, naj jo Vrhovno sodišče zavrne. Navaja, da se izbris sodbe iz kazenske evidence skladno z določbami 103. člena in 3. odstavka 105. člena KZ nanaša le na kazen, ne pa tudi na plačilo stroškov kazenskega postopka, kot želi prikazati vložnik. Nepravilen je tudi zaključek vložnika, da je predmetna obveznost plačila stroškov že zastarala, saj v skladu s takrat veljavnim določilom 1. odstavka 379. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) za terjatve, ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo, velja 10-letni zastaralni rok, ki pa v danem primeru še ni potekel. Ugotavlja tudi, da je po zakonu pritožba zoper sklepe, izdane na drugi stopnji, izključena in da je zato stališče pritožbenega sodišča o nedovoljenosti pritožbe pravilno.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Zmotno je obsojenčevo stališče, da so z izbrisom obsodilne sodbe iz kazenske evidence na podlagi pravnomočnega sklepa (104. člen KZ) prenehale tudi njegove obveznosti iz pravnomočne obsodilne sodbe - točneje, njegova obveznost plačila nagrade in potrebnih izdatkov njegovega zagovornika po uradni dolžnosti, ki jih je bil dolžan plačati na podlagi omenjene sodbe, z izpodbijanim sklepom pa so bili ti stroški odmerjeni (2. odstavek 93. člena ZKP).

S pravnomočnim sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 2.3.2004 o sodni rehabilitaciji, ki ga je sodišče izdalo na obsojenčevo prošnjo (104. člen KZ), je bilo odločeno, da se pravnomočna obsodilna sodba izbriše iz kazenske evidence in prenehajo pravne posledice obsodbe, obsojenec pa velja za neobsojenega. To pomeni, da poslej ni mogoče več omejevati obsojenčevih pravic z opiranjem na sodbo. Posledica izdane odločbe je tudi ta, da podatkov o izbrisani sodbi ni mogoče sporočati nikomur, saj se po določbi 3. odstavka 105. člena KZ podatki iz kazenske evidence dajejo le za neizbrisane sodbe.

Z odločbo o izbrisu obsodbe iz kazenske evidence prenehajo tudi vse njene pravne posledice, vendar pa to niso stroški kazenskega postopka, kot zmotno meni obsojenec. Pravne posledice obsodbe so posebni institut kazenskega prava in se nanašajo na prenehanje oziroma izgubo določenih pravic ali na prepoved pridobitve določenih pravic. Predpisati se smejo samo z zakonom in nastanejo po samem zakonu, s katerim so predpisane (1. in 3. odstavek 99. člena KZ). Pravnih posledic torej ne izreka sodišče s sodbo, pač pa nastanejo za storilca na podlagi zakona.

Odločitev sodišča v obsodilni sodbi, da mora obsojenec plačati stroške kazenskega postopka, je torej sestavina sodbe in ne njena pravna posledica. S pravnomočnostjo sodbe ta postane izvršljiva tudi v odločbi o stroških postopka. V obravnavanem primeru je bil sklep o odmeri višine stroškov in nagrade zagovornika po uradni dolžnosti izdan po več kot osmih letih od izdaje sodbe, vendar pa zakon ne določa nobenega roka za izdajo tega sklepa (2. odstavek 93. člena ZKP). Pravica sodišča terjati izpolnitev obveznosti iz naslova stroškov kazenskega postopka je nastala s pravnomočnostjo sodbe dne 16.4.1997. Za terjatve, ki so bile ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo, Obligacijski zakonik (1. odstavek 356. člena) določa, da zastarajo v desetih letih. Zato se ni mogoče strinjati s stališčem obsojenca, da je zahtevek za plačilo stroškov zastaral s potekom petih let. Pravilen je tudi pravni pouk zunajobravnavnega senata kot drugostopenjskega sodišča (ne glede na to, da se napačno sklicuje na določbo 1. odstavka 399. člena ZKP), da pritožba zoper sklep ni dovoljena. Pravno pravilo iz citirane določbe namreč ureja pravico do pritožbe zoper sklepe preiskovalnega sodnika in druge sklepe, izdane na prvi stopnji. Prepoved pritožbe zoper drugostopenjske sklepe pa izhaja iz splošnega načela, da je kazenski postopek praviloma dvostopenjski, da je le izjemoma dopustna pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje (398. člen ZKP) in da tudi iz določb 399. do 405. člena ZKP, ki urejajo postopek s pritožbo zoper sklep, smiselno izhaja, da pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje ni dovoljena.

Ker je po navedenem zahteva za varstvo zakonitosti neutemeljena, jo je Vrhovno sodišče zavrnilo (425. člen ZKP).

Odločitev o oprostitvi plačila stroškov postopka, nastalih s tem izrednim pravnim sredstvom (povprečnina), temelji na določbah 98.a člena ter 4. odstavka 95. člena ZKP. Sprejeta je bila na podlagi podatkov o obsojenčevih premoženjskih razmerah v času izdaje izpodbijanih sodb, kot tudi v času vložitve izrednega pravnega sredstva, v katerem so obsojenčeve slabe premoženjske razmere izkazane s priloženimi listinami.