Jedro

V 3. odstavku 86. člena ZPP je določeno, da v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Navedena določba se ne nanaša le na izredna pravna sredstva pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije, temveč na postopke z vsemi izrednimi pravnimi sredstvi, kar je tudi obnova postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožnikov predlog za obnovo postopka zavrglo iz razloga, ker ga je tožnik vložil sam, ne pa po odvetniku in ker ga je vložil po izteku roka.

Proti sklepu se pritožuje tožnik, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep, kot tudi prej izdane sklepe v tej zadevi razveljavi in ugodi njegovemu tožbenemu zahtevku oz. izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v zakoniti postopek drugemu sodišču. Navaja, da sodišče že dolgo let zlorablja pritožnikove procesne in pravdne sposobnosti in finančno stisko. Zato bi moralo sodišče samo svoje nezakonite odločitve odpraviti po uradni dolžnosti. Meni tudi, da sodnica ne bi smela uporabiti 86. člena ZPP, ker je v nasprotju s 156. členom Ustave RS, velja pa le za izredne postopke pred Vrhovnim sodiščem RS. Sklicevanje na kakršnekoli roke pa šteje za krivično in nedopustno.

Pritožba ni utemeljena.

V 3. odstavku 86. člena Zakona o pravdnem postopku je določeno, da v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Navedena določba se ne nanaša le na izredna pravna sredstva pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije, temveč na postopke z vsemi izrednimi pravnimi sredstvi, kar je tudi obnova postopka. Navedene določbe tudi pritožbeno sodišče ne šteje za protiustavne in zato ne postopa po določbi 156. člena Ustave Republike Slovenije.

V 430. členu Zakona o pravdnem postopku je med drugim določeno, da je obnova pravnomočno končanega postopka zaradi motenja posesti dovoljena v 30. dneh od pravnomočnosti sklepa o motenju posesti. Tudi ta rok je tožnik z vložitvijo predloga zamudil, sodišče prve stopnje pa je moralo v zakonu določeni rok upoštevati in je torej odločilo lahko samo tako, kot je z izpodbijanim sklepom.

Glede na vse spredaj navedeno je torej prvostopna odločitev pravilna in zakonita, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.