Jedro

Zastavni upnik je, upoštevajoč njegovo obveznost priglasitve terjatve, upravičen do povrnitve stroškov priglasitve, vendar ne na podlagi določbe 38. člena ZIZ, ki zastavnega upnika ne šteje kot upnika v smislu določb ZIZ. Zastavni upnik je torej udeleženec postopka in ker ZIZ v 38. členu vprašanja povrnitve teh stroškov ne ureja, se v tem primeru smiselno uporablja določba 154. člena ZPP. Zastavnemu upniku je zato treba priznati stroške udeležbe na naroku (oz. obrazložene vloge v tem primeru), in sicer glede na uspeh v postopku, o čemer se odloča v razdelitvenem sklepu.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog zastavnega upnika Republike Slovenije za povrnitev izvršilnih stroškov, povezanih z vlogo z dne 31. 8. 2016, priglašenih v znesku 140,45 EUR, zavrnilo.

2. Zoper sklep se pritožuje zastavna upnica iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se predlogu zastavne upnice za povrnitev stroškov, povezanih z vlogo z dne 31. 8. 2016 v višini 140,45 EUR ugodi oziroma podrejeno, da se sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi navaja, da je sodišče zavrnilo predlog zastavne upnice za povrnitev izvršilnih stroškov, ki jih je priglasila v vlogi z dne 31. 8. 2016. Takšna odločitev je materialnopravno nepravilna. Zastavna upnica je v vlogi z dne 31. 8. 2016 v zvezi z narokom za razdelitev zneska, dobljenega s prodajo nepremičnine prijavila terjatve, ki naj se upoštevajo pri razdelitvi dobljenega zneska. Zastavna upnica je z navedeno vlogo, kot prednostne terjatve, priglasila davek na promet nepremičnin in nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, prav tako je priglasila terjatev, zavarovano z zastavno pravico na predmetni nepremičnini po sklepu Okrajnega sodišča v Črnomlju Z 42/2014 z dne 9. 10. 2014. Gre za obrazloženo vlogo, saj je morala upnica navedene terjatve natančno specificirati, glede na vrsto in višino in v zvezi z navedenimi terjatvami priložiti listine iz katerih izhajajo, zato je zastavna upnica za sestavo navedene vloge priglasila stroške po tarifni številki 27/7 in v zvezi z 11. členom Odvetniške tarife (OT) v skupni višini 140,45 EUR in hkrati navedene stroške prijavila kot prednostne terjatve, na podlagi 1. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ. Skladno s petim odstavkom 38. člena ZIZ mora dolžnik upniku povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo. Stroški sestave navedene vloge zastavne upnice so bili objektivno gledano vsekakor potrebni, saj je iz prejetega vabila na razdelitveni narok razvidno, da bodo terjatve zastavnih upnikov pri razdelitvi kupnine upoštevane le, če bodo priglašene pisno ali ustno najpozneje na razdelitvenem naroku. Gre torej za smotrne stroške s procesnim ciljem, da zastavna upnica uveljavi svojo terjatev. Z izpodbijanim sklepom je sodišče zavrnilo upničin zahtevek za povračilo stroškov, iz razloga da peti odstavek 38. člena ZIZ določa le povrnitev potrebnih stroškov upnikov, ne pa tudi zastavnemu upniku, ki po mnenju sodišča ni stranka izvršilnega postopka. Takšnemu stališču zastavna upnica nasprotuje, saj je potrebno v konkretnem primeru, navedeno določbo razlagati v povezavi s 197. členom ZIZ, ki ne razlikuje med različnimi stroški izvršilnega postopka in ne razlikuje med stroški upnika v vodilni zadevi, drugih upnikov v pristopljenih zadevah ali zastavnih upnikov. Na podlagi navedenega se prednostno poplačajo vsi potrebni stroški izvršilnega postopka vseh upnikov, neodvisno od tega ali se zaradi njihovega poplačila vodi ta izvršilni postopek (načelo realne prioritete), kar pomeni tako upnika, ki je sprožil ta izvršilni postopek, kot tudi ostalih upnikov (pristopnih, zastavnih...), pri čemer lahko upniki postavijo zahtevo za povrnitev stroškov do konca razdelitvenega naroka. Temu stališču je pritrdilo tudi višje sodišče v Ljubljani, sodišče prve stopnje pa je odločilo povsem mimo sklepa pritožbenega sodišča, zato je odločitev sporna tudi z vidika pravice do sodnega varstva po 23. členu Ustave RS in pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS. Glede sklepov Višjega sodišča v Celju I Ip 47/2015, Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 3041/2015, na katera se sklicuje prvostopenjsko sodišče, pa ni mogoče upoštevati v predmetni zadevi, saj obravnavata drugačno dejansko stanje in drugačno pravno problematiko. Prav tako ne pomenita ustaljene sodne praksa zgolj dva sklepa Višjega sodišča v Mariboru I Ip 151/2015 in Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 3627/2016. Sodna praksa je v zvezi z obravnavano problematiko neenotna.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijani sklep v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu s 350. členom v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami - v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami - v nadaljevanju ZIZ).

5. Bistveno v predmetni zadevi je, da je sodišče prve stopnje, v vabilu z dne 21. 7. 2016 na razdelitveni narok dne 27. 9. 2016 (list. št. 184 v spisu), vabilo ne le izvršilne upnike, temveč izrecno tudi _zastavne upnike in upnike zemljiškega dolga, ki niso izvršilni upniki, na podlagi drugega odstavka 207. člena ZIZ in jih izrecno opozorilo, da bodo njihove terjatve upoštevane na razdelilnem naroku le, če bodo priglašene pisno ali ustno, najpozneje na tem naroku, pri čemer naj upniki terjatve obračunajo na dan razdelitvenega naroka (drugi odstavek 208. člena ZIZ)._

6. Z vlogo z dne 31. 8. 2016 je zastavna upnica priglasila svojo terjatev, zavarovano z zastavno pravico in prednostne terjatve v tem postopku ter zahtevala povrnitev stroškov sestave te vloge. Sodišče prve stopnje je predlog zastavne upnice za povrnitev stroškov zavrnilo z utemeljitvijo, da zastavni upnik ni stranka v predmetnem postopku izvršbe, temveč le upravičenec do poplačila zavarovanega zneska z ustanovitvijo zastavne pravice, glede na to, da predmetni postopek ni tekel na zahtevo zastavnega upnika. Takšno razlogovanje sodišča prve stopnje je materialnopravno napačno in v nasprotju s stališčem in opozorili zastavnemu upniku v vabilu na razdelitveni narok.

7. Zastavna upnica je namreč pravočasno in v skladu z opozorilom sodišča prve stopnje, ob upoštevanju določbe 207. člena ZIZ priglasila terjatev, z vlogo pred razdelitvenim narokom in napravila obračun terjatev, za kar je priglasila stroške. V skladu z zadnjim odstavkom 6. člena ZIZ, ki govori o sestavi sodišča pri odločanju v posameznih izvršilnih zadevah, pri čemer predmetna zadeva (odločitev o stroških) predstavlja zadevo, o kateri lahko odloči sodnik posameznik, lahko sodnik posameznik zadevo odstopi v odločitev senatu, če oceni, da gre za zapleteno zadevo glede pravnih ali dejanskih vprašanj, _ali če je od odločitve o pritožbi mogoče pričakovati rešitev pomembnega pravnega vprašanja, zlasti če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse ni ali ni enotna._ Stališče pritožbenega senata v tej zadevi je, da je zastavni upnik, upoštevajoč njegovo obveznost priglasitve terjatve (2. točka 196. člena ZIZ), upravičen do povrnitve teh stroškov, vendar ne na podlagi določbe 38. člena ZIZ, ki zastavnega upnika ne šteje kot upnika v smislu določb ZIZ1. Zastavni upnik je torej udeleženec postopka iz 5. točke 16. člena ZIZ in ker ZIZ v 38. členu vprašanja povrnitve teh stroškov ne ureja, se v tem primeru, na podlagi določbe 15. člena ZIZ, smiselno uporabljajo določbe ZPP, to je pravila iz 154. člena ZPP2. 8. Na podlagi zgoraj navedenega pritožbeno sodišče ocenjuje, da je potrebno zastavnemu upniku priznati stroške udeležbe na naroku (oz. obrazložene vloge v tem primeru), in sicer glede na uspeh v postopku (prvi odstavek 154. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), o čemer se odloča v razdelitvenem sklepu. Pri tem pa je še dodatno opozoriti, da pravilo 197. člena ZIZ ne omogoča razlikovanja med upniki izvršilnega postopka in določa prvenstveni vrstni red poplačila stroškov izvršilnega postopka iz zneska, dobljenega s prodajo, neodvisno od tega ali gre za stroške upnika v tem izvršilnem postopku ali drugih upnikov in ali se zaradi njihovega poplačila vodi ta izvršilni postopek (o tem Starovič, komentar Zakona o izvršilnem postopku - načelo realne prioritete), kar pomeni tako upnika, ki je sprožil ta izvršilni postopek, kot ostalih upnikov (pristopnih, zastavnih..), pri čemer upniki lahko postavijo zahtevo za povrnitev stroškov do konca razdelitvenega naroka. Stroški izvršilnega postopka imajo namreč absolutno prednost ne glede na to, koliko je upnikov in kdaj so pristopili k izvršbi (o tem tudi Triva - Belajac - Dika, Sodno izvršilno pravo). Pravilo 197. člena ZIZ torej ne loči stroškov prvotnega izvršilnega postopka in stroškov pristopnih zadev, saj 1. točka 197. člena ZIZ govori o stroških izvršilnega postopka (ne le o stroških upnika), pri čemer ZIZ ponovno ne definira kaj so stroški izvršilnega postopka, zato je potrebno smiselno uporabiti razlago iz prvega odstavka 151. člena ZPP (v zvezi s 15. členom ZIZ) o tem kaj so stroški postopka. Ni torej razloga zakaj bi bil zastavni upnik obravnavan drugače, glede na to, ali nastopa le kot udeleženec ali nastopa ko stranka - upnik. Če se o stroških takega upnika ne odloča v izvršilnem postopku in se ga ne poplača v tem postopku, ko ima celo na predmetu izvršbe izvedeno stvarno pravico, ki je celo močnejša od kasneje pridobljenih pravic, se ga z drugačno rešitvijo sili v poplačilo terjatve iz drugega premoženja, čeprav gre vendarle za zavarovanega upnika.

9. Sodišče druge stopnje kot dodaten argument še dodaja, da se pri nepremičninski izvršbi, kot je v obravnavanem primeru, po 197. členu ZIZ kot prednostni poplačajo le tisti izvršilni stroški, ki so nastali zaradi izvršbe s prodajo nepremičnin. Določb 197. člena ZIZ ni mogoče razlagati tako, da imajo vsi izvršilni stroški vseh upnikov avtomatično prednost pri poplačilu, pač pa v to kategorijo prednostnega poplačila sodijo le tisti stroški, ki so bili potrebni za opravo konkretne nepremičninske izvršbe, kar stroški v zvezi s priglasitvijo terjatve, ki naj se upoštevajo pri razdelitvi kupnine, nedvomno so, saj se upniki lahko najkasneje na razdelitvenem naroku opredelijo oz. izjasnijo tudi glede terjatev ostalih upnikov (izpodbijanje terjatev po 201. členu ZIZ) in le na tak način pridobijo učinkovito možnost, da pravočasno uveljavijo morebitne in dopustne ugovore. Pravica do informacije je tako nujni predpogoj ustavno zagotovljene pravice do izjave (22. člen Ustave RS) in nenazadnje pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave RS). Glede stališč v sklepih Višjega sodišča v Celju I Ip 47/2015, Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 3041/2015, na katera se sklicuje prvostopenjsko sodišče, pa ni mogoče upoštevati v predmetni zadevi, saj obravnavata povsem drugačno dejansko stanje in drugačno pravno problematiko, enako velja za sklep VSM I Ip 151/20153. 10. Pritožbi je bilo potrebno ugoditi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljaviti ter zadevo ponovno vrniti istemu sodišču v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pri tem pritožbeno sodišče opozarja na določbo prvega odstavka 362. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ po kateri je dolžno prvostopenjsko sodišče opraviti vsa pravdna dejanja in obravnavati vsa sporna vprašanja, na katera ga je opozorilo sodišče druge stopnje v svojem sklepu, kar pri ponovnem odločanju sodišča prve stopnje do sedaj ni bilo upoštevano.

1 ZIZ z izrazom upnika šteje zgolj osebo, na zahtevo katere se vodi postopek izvršbe oziroma zavarovanja (2. točka 16. člena ZIZ). 2 Primerjava v smislu stranke postopka - udeleženca izvršilnega postopka, ki je po tipološki razvrstitvi nepravdni postopek, kjer pa so stranke postopka vsi udeleženci. 3 V tej zadevi so bili priglašeni stroški zastavnega upnika v postopku izvršbe na druga sredstva izvršbe in niso bili potrebni za opravo nepremičninske izvršbe.