Jedro

Podeljen, sicer instrukcijski rok 5 dni za izjasnitev o takih listinah je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča primeren. V kolikor pa storilec iz kakršnihkoli razlogov v podeljenem roku tega ni mogel storiti, pa je imel možnost sodišču predlagati podaljšanje roka, pa tudi tega ni storil, z določenim rokom 5 dni pa so bili seznanjeni tudi storilčevi zagovorniki, ki so v dopisu z dne 20. 10. 2020 sporočili, da več ne obstaja pooblastilno razmerje in da s storilcem ne uspejo vzpostaviti v navedenem roku.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati sodno takso za pritožbo v višini 112,50 EUR v roku 15 dni po vročitvi te sodbe.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje v hitrem postopku o prekršku zahtevo za sodno varstvo (ZSV) storilca zoper plačilni nalog (PN) Policijske postaje ... št. 5001002048320 z dne 22. 2. 2019 zavrnilo kot neutemeljeno in mu posledično naložilo v plačilo sodno takso v višini 90,00 EUR.

2. Upoštevajoč pri tem odločbo Ustavnega sodišča RS št. Up-991/2017, U-I-304/2020 z dne 17. 12. 2020 zoper tako odločitev vlaga storilec po svojih zagovornikih pravočasno pritožbo iz razlogov bistvenih kršitev določb postopka, kršitve zakona in zaradi izrečene sankcije (1., 2. in 4. točka člena 54 ZP-1) ter predlaga, da se pritožbi ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi, postopek o prekršku pa ustavi, podredno pa, da se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz izpodbijane sodbe izhajajo naslednja relevantna dejstva: - prekrškovni organ PP ... je storilcu izdal 22. 2. 2019 PN št. 5001002048320, s katerim mu je bila izrečena globa v znesku 250,00 EUR in 3 (tri) kazenske točke (KT) zaradi storitve prekrška po 3. točki petega odstavka člena 46 ZPrCP, ker naj bi storilec v kritičnem času v naselju V., kjer je hitrost s prometnim znakom omejena na 50 km/h, vozil s hitrostjo najmanj 62 km/h - zoper tako izdani PN je storilec vložil ZSV po svojih zagovornikih z nosilnim očitkom, da se na kraju samem ni strinjal s PN, pa so mu ga policisti vseeno izdali, podpisal je prejem PN, torej vročitev naloga, policist, ki pa je storilca ustavil, pa ni z ničemer predstavil in dokazal domnevne meritve in je samo ustno zatrdil, da je storilec prekoračil hitrost 60 km/h, storilec pa rezultatov meritev nikoli ni prejel niti s PN - sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi že odločilo s sodbo opr. št. ZSV 233/2019 z dne 12. 11. 2019 in storilčevo ZSV zavrnilo - vrhovni državni tožilec je dne 23. 7. 2020 zoper tako sodbo vložil zahtevo za varstvo zakonitosti (ZVZ), o slednji pa je VS RS odločilo s sodbo opr. št. IV Ips 23/2020 z dne 15. 9. 2020 in ZVZ ugodilo ter sodbo sodišča prve stopnje opr. št. ZSV 233/20219 z dne 12. 11. 2019 razveljavilo ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek z napotilom, da je predlagani dokaz storilca glede pridobitve izpisa merilnika hitrosti, s katerim je bila v kritičnem času izmerjena hitrost njegovega vozila materialnopravno relevanten, saj je storilec določno navedel, katero dejstvo s tem dokazuje, neizvedba predlaganega dokaza, česar sodišče ni obrazložilo, pa pomeni kršitev 8. točke prvega odstavka člena 155 ZP-1 - v ponovljenem postopku je sodišče prve stopnje tako, kot izkazuje tudi spisovno gradivo PP Laško 23. 9. 2020 poslalo zahtevo za predložitev izpisa hitrosti iz laserskega merilnika Traffi Patrol, s katerim je v kritičnem času bila izmerjena hitrost storilčevega vozila - prekrškovni organ je 8. 10. 2020 sodišču prve stopnje predložil potrdilo o skladnosti laserskega merilnika Traffi Patrol XR (list. št. 64 do 66), pri čemer je poudarjeno pod zaporedno številko 233 označil izpis meritve 67 km/h ob 08.48:26 v H. v L. - sodišče prve stopnje je 9. 10. 2020 poslano dokumentacijo s strani prekrškovnega organa vročalo storilcu in njegovim zagovornikom, kar izkazujeta obe pripeti vročilnici k list. št. 67 - 19. 10. 2020 so storilčevi zagovorniki sodišču poslali dopis o vračilu te sodne pošiljke zaradi prenehanja pooblastila v zvezi z zastopanje storilca z navedbo, da je storilec zagovornikom dal specialno pooblastilo za vložitev pobude ZVZ, po prejemu obvestila o prenehanju njegovega vozniškega dovoljenja pa je odpovedal specialno pooblastilo, zaradi česar je bil predlog storilčevih zagovornikov, da se v nadaljevanju vse sodne pošiljke vročajo neposredno storilcu - sodišče prve stopnje je 26. 10. 2020 izdalo izpodbijano sodbo, ki jo je odpravilo 27. 10. 2020 in ki je bila storilcu vročena 18. 1. 2021, prekrškovnemu organu PP ... pa 28. 10. 2020 - spisovno gradivo nadalje izkazuje, da je s strani Odvetniške družbe..., ki so v tej fazi znova zagovarjali storilca bila dne 21. 1. 2021 vložena pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - prekrškovni organ je na zahtevo sodišča prve stopnje sporočil, da je prekrškovni organ sodbo prejel 28. 10. 2020, storilcu pa je bila iz razlogov povezanih s Covid 19 poslana sodba z datiranim dopisom 14. 1. 2021. 5. Sodišče prve stopnje je po pribavi izpisa meritev v predmetni prekrškovni zadevi znova sprejelo odločitev in dokazni postopek dopolnilo z dokazno oceno izpisa meritev hitrosti (list. št. 64 do 66) ter ponovilo dotlej izvedene dokaze, ni pa ugodilo dokaznim predlogom za soočenje prič s storilcem, prav tako pa je zavrnilo tudi ogled kraja in pridobitev mnenja Direkcije RS za infrastrukturo. Po tako izvedenem dokaznem postopku pa je ponovno sprejelo odločitev, da je storilčeva ZSV neutemeljena, saj tudi naknadno pridobljen izpis meritev hitrosti za laserski merilnik, s katerim je bila izmerjena hitrost storilčevega vozila, ni sodišče prve stopnje prepričala v utemeljenost storilčevih navedb v vloženi ZSV. Ocenilo je, da se podatki o kraju in času izvajanja meritve hitrosti, kakor tudi izmerjena hitrost vožnje se ujemata s podatki v izpisu glede hitrosti in časa zabeležene hitrosti, ob dokazni oceni izpovedi policistov J. P. in D. D. pa je zaključilo, da ni nobenega dvoma o tem, da je navedenega dne ob navedeni uri storilec vozil navedeno vozilo v cestnem prometu na navedeni lokaciji in prekoračil tam omejeno hitrost. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja pa je presojalo tudi pravilno uporabo materialnega prava ter zaključilo, da je storilec v cestnem prometu vozil s prekoračeno hitrostjo in prekršek storil z eventualnim naklepom, zato mu je prekrškovni organ izrekel zakonito sankcijo, zaradi česar je posledično ob upoštevanju določbe šestega odstavka člena 65 ZP-1, ko ni ugotovilo drugačnega dejanskega stanja kot prekrškovni organ, storilčevo ZSV zavrnilo.

6. Taki odločitvi storilčevi zagovorniki nasprotujejo in kot prvi očitek izpostavljajo svoj dvom, da je bila pisna sodba res izdana, podpisana in odpremljena s strani sodišča 26. 10. 2020 glede na dejstvo, da je prekrškovni organ sodbo prejel šele v letu 2021. Sum, da je datum 26. 10. 2020 zgolj fiktiven, pa potrjuje tudi očitek sodišča v obrazložitvi sodbe na račun storilca, ki naj bi po prepričanju sodišča zavlačeval s postopkom, kar ne drži, saj doslej izveden postopek tega ni pokazal. 7. Glede na prej izpostavljena procesna dejstva tekom tega postopka je protispisna trditev in odveč vsak dvom pritožbe, da je datum izdaje sodbe 26. 10. 2020 fiktiven. Spisovno gradivo namreč izkazuje, da je ta sodba bila s strani sodišča prve stopnje odpravljena 27. 10. 2020 in da je prekrškovni organ sodbo prejel 28. 10. 2020, ne pa 18. 1. 2021, kot protispisno navaja pritožba, razlogi za zamik glede vročitve te sodbe storilcu( kar je naloga prekrškovnega organa), ko je storilec sodbo prejel 18. 1. 2021, kot izkazujejo povratnice, pripete k list. št. 71, pa so na strani prekrškovnega organa, ne pa sodišča. 8. Pritožba v nadaljevanju izpostavlja, da je storilec moral doslej zaradi suma zlorabe pooblastil in procesnih kršitev že v policijskem postopku predlagati izvedbo razbremenilnih dokazov, moral je poseči celo po izrednih pravnih sredstvih, v vmesnem času pa je ostal brez veljavnega vozniškega dovoljenja, kar je zanj nepopravljiva škoda.

9. Predmet tega pritožbenega postopka je odločanje o utemeljenosti storilčeve pritožbe zoper odločitev v izpodbijani sodbi, zato je odveč pritožbeno polemiziranje glede odsotnosti pravnih sredstev zoper odločitve rednih sodišč, kar je stvar zakonodajalca in o čemer se je v odločbi U-I-304/2020 z dne 17. 12. 2020 izreklo Ustavno sodišče RS, ki je posledično razveljavilo sporno določbo drugega odstavka člena 66 ZP-1, ki posledično omogoča storilcem tudi v hitrem postopku pritožbo zoper sodbo iz vseh pritožbenih razlogov, razen zaradi pritožbenega razloga po 3. točki člena 154 ZP-1, vse z namenom, da se storilcem zagotovijo vsa pravna jamstva.

10. Pritožba v nadaljevanju izpostavlja, da so tudi v ponovljenem postopku storilcu bile kršene njegove procesne pravice. 9. 10. 2020 je bil storilec pisno obveščen o domnevnem izpisu meritev iz laserskega merilnika, ki ga je sodišče pribavilo policiji, sodišče pa mu je v času Covid ukrepov in omejenega gibanja in poslovanja dalo zgolj pet dni časa za odgovor. Storilec je odgovoril sodišču 29. 10. 2020, prejeto potrdilo sodišča o izpisu iz laserskega merilnika pa ni imelo nobenega identifikacijskega signirnega znaka o tem, kdo je to potrdilo izdelal, kdaj in kako in iz katerega laserskega merilnika, kar je storilec podrobneje navedel v svojem dopisu z dne 29. 10. 2020 in bi ga sodišče moralo upoštevati kot pravočasnega, ker dotlej še ni izdelalo sodbe.

11. Pritožbene navedbe o tem, kdaj je sodišče prejelo dopis z dne 9. 10. 2020, niso točne. Kot je bilo že predhodno navedeno, je sodišče prve stopnje 27. 10. 2020 odpravilo izpodbijano sodbo, katero je prekrškovni organ prejel 28. 10. 2020. Spisovno gradivo nadalje izkazuje, da je sodišče prve stopnje 30. 10. 2020, torej že po odpravi izpodbijane sodbe prejelo storilčevo izjavo v postopku o prekršku, v kateri se je storilec opredeljeval do predložene dokumentacije s strani sodišča in sicer do potrdila o skladnosti laserskega merilnika in izpisa meritev z dne 12. 2. 2019. Ker se spis prekrškovnega organa takrat ni več nahajal na sodišču, saj ga je sodišče skupaj s sodbo dolžno predložiti prekrškovnemu organu, je sodišče prve stopnje z dopisom (list. št. 76) z dne 2. 11. 2020 tako storilčevo izjavo poslalo prekrškovnemu organu PP ... . Neutemeljen je zato pritožbeni očitek, da bi se sodišče prve stopnje do take storilčeve izjave, ki jo je prejelo 30. 10. 2020, torej že po odpravi izpodbijane sodbe, moralo opredeljevati, saj to glede na odpravo sodbe več ni bilo mogoče. 12. Kot je bilo že predhodno pojasnjeno je sodišče prve stopnje 9. 10. 2020 storilcu in njegovim zagovornikom poslalo kopijo potrdila o skladnosti za laserski merilnik in izpis meritev s pozivom, da se lahko v roku 5 dni od prejema tega dopisa izjasnita o navedenih listinah. Kot izhaja iz vročilnic, ki so pripete k list. št. 67, so storilčevi takratni zagovorniki in storilec prejeli tak dopis 13. 10. 2020, to je v času, ko še ni bilo omejenega poslovanja na sodišču in ko še niso veljale omejitve zaradi Covid 19, zato je imela obramba od 13. 10. 2020 pa do izdaje sodbe 26. 10. 2020 vsekakor dovolj časa za izjasnitev o predloženih listinskih dokazih, pa tega ni storila, zaradi česar prvo sodišče povsem opravičeno take vloge storilca, ki jo je prejelo šele 30. 10. 2020 ni moglo upoštevati, saj je sodbo izdalo 26. 10. 2020 in jo odpravilo 27. 10. 2020. Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča pa je podeljen, sicer instrukcijski rok 5 dni za izjasnitev o takih listinah primeren. V kolikor pa storilec iz kakršnihkoli razlogov v podeljenem roku tega ni mogel storiti, pa je imel možnost sodišču predlagati podaljšanje roka, pa tudi tega ni storil, z določenim rokom 5 dni pa so bili seznanjeni tudi storilčevi zagovorniki, ki so v dopisu z dne 20. 10. 2020 sporočili, da več ne obstaja pooblastilno razmerje in da s storilcem ne uspejo vzpostaviti v navedenem roku.

13. Pritožba v nadaljevanju graja zaključke prvega sodišča, ker ni ugodilo dokaznim predlogom v zvezi s poizvedbami, katera odgovorna oseba in na kakšen način je naredila prepis meritev, da naj se to osebo zasliši in preveri verodostojnost prepisa meritev in predloži prav tako avtentično kopijo na elektronski mediji. Takšen dokazni predlog storilca je bil podan v storilčevi vlogi, ki jo je sodišče prejelo 30. 10. 2020, zato se o takem dokaznem predlogu sodišče prve stopnje, ki je sprejelo odločitev že 26. 10. 2020 tudi ni moglo opredeljevati, zato v tem primeru ne gre za kršitev storilčevih procesnih jamstev, taka kršitev bi bila podana le v primeru, če bi storilec takšen dokazni predlog sodišču predložil do odločitve, torej do 26. 10. 2020, pa se sodišče do takega storilčevega predloga ne bi opredelilo, česar pa ni storil, zato tudi ni podana kršitev do obrambe, kot to neutemeljeno trdi pritožba.

14. Sodišče prve stopnje se je do izpisa meritev merilnika Traffi Patrol XR v predmetni prekrškovni zadevi v izpodbijani sodbi opredelilo in je ta listinski dokaz dokazno ocenilo v točki 9.), tako dokazno oceno pa sprejema tudi pritožbeno sodišče, graja dokazne ocene dokaza v hitrem postopku o prekršku pa pomeni uveljavljanje nedopustnega pritožbenega razloga zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja po 3. točki člena 154 ZP-1, zato se pritožbeno sodišče do pritožbenih navedb v delu, ko pritožba ponuja lastno videnje in lastno dokazno oceno tega listinskega dokaza in posledično po sodišču ugotovljenega dejanskega stanja, ne bo opredeljevalo.

15. Po prepričanju pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje v predmetni prekrškovni zadevi in z gotovostjo zaključilo, da je storilec odgovoren za storitev prekrška, zaradi prekoračitve hitrosti dne 22. 1. 2019 z osebnim vozilom v naselju Vrhovo, za storitev tega prekrška, ki ga je storil z eventualnim naklepom mu je bila izrečena tudi zakonita sankcija, zato je prvo sodišče ravnalo pravilno, ko je ob odsotnosti kršitev iz člena 62 ZP-1, na podlagi šestega odstavka člena 65 ZP-1 storilčevo ZSV zavrnilo kot neutemeljeno, saj dejanskega stanja ni ugotovilo nič drugače, kot prekrškovni organ.

16. Iz tega razlogov se izkažejo pritožbene navedbe, s katerimi pritožba uveljavlja pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb postopka o prekršku v hitrem postopku o prekršku za neutemeljene, medtem ko so pritožbene navedbe v delu, ko se graja po sodišču prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje nedopusten pritožbeni razlog.

17. Zato je bilo potrebno tako pritožbo zavrniti kot neutemeljeno (tretji odstavek člena 163 ZP-1) ob odsotnosti kršitev, na katere pritožbeno sodišče vselej pazi uradoma (člen 159 ZP-1).

18. Ker storilec s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka člena 147 ZP-1 ter tarifne številke 8132 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) storilcu v plačilo naložilo tudi stroške postopka – sodno takso v višini 112,50 EUR, katero je storilec dolžan plačati v roku 15 dni po vročitvi te sodbe.