Jedro

Zastaranje hipoteke bi bilo pretrgano le v primeru, da bi upnik svojo pravico do poplačila iz zastavljene nepremičnine sodno uveljavljal. Ne more pa pretrgati zastaranja že sodno uveljavljanje zavarovane terjatve, saj to vpliva le na zastaranje terjatve, ne pa tudi hipoteke kot stvarne pravice.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potri izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 559,98 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne zamude do plačila.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano sodbo je Okrožno sodišče v Kopru toženi stranki naložilo, da tožeči izstavi overjeno zemljiškoknjižno dovolilo za izbris hipoteke z ID pravice 00000000. Svojo odločitev je temeljilo na določbi 154. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) o ugasnitvi hipoteke. Iz razlogov sodbe izhaja, da je tožeča stranka lastnica nepremičnine z ID znakom 1111 942/1 ter da je na tej nepremičnini vpisana hipoteka v korist pravnega prednika tožene stranke in sicer v zavarovanje terjatve pravnega prednika tožene stranke do pravnega prednika tožeče stranke. Hipoteka je bila ustanovljena 30.8.2007, terjatev je zapadla v plačilo leta 2010. Tožeča stranka je torej realni dolžnik iz hipoteke. Tožena stranka je terjatev, ki je bila zavarovana s hipoteko, v letu 2018 priglasila v stečaju nad pravnim prednikom tožeče stranke. V pravdi je bilo sporno vprašanje, ali je bilo s prijavo terjatve v stečajnem postopku nad glavnim dolžnikom pretrgano tudi zastaranje hipoteke. Sodišče prve stopnje je na vprašanje odgovorilo negativno, saj tožeča stranka vse do 2023 ni sodno uveljavljala pravice do poplačila iz hipoteke. Po mnenju sodišča je treba ločiti med zastaranjem terjatve in zastaranjem hipoteke.

2.Zoper sodbo se tožena stranka pritožuje in vztraja pri svojem stališču, da je bilo tudi zastaranje hipoteke pretrgano s priglasitvijo terjatve v stečajnem postopku nad glavnim dolžnikom. Taka razlaga nejasne določbe SPZ je skladna z namenom zakonodajalca, da zastavni upnik uživa večjo varnost pri poplačilu svoje zavarovane terjatve (pri tem se sklicuje na določbo 343. člena Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ). Če bi hipoteka prenehala pred zastaranjem terjatve, bi se izvotlilo bistvo same zastavne pravice. Opozarja še na določbo 206. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), ki določa postopek izbrisa starih hipotek in kot enega od pogojev postavlja, da v obdobju od dospelosti terjatve do vložitve predloga za izbris terjatev ni bila sodno uveljavljena. Sodišče prve stopnje ni pojasnilo, zakaj naj bi se pogoji za izbris po SPZ razlikovali od pogojev za izbris po ZZK-1. ZZK-1 je stopil v veljavo celo kasneje kot SPZ. V nadaljevanju se pritožnik ukvarja z vprašanjem, ali je rok iz tretjega odstavka 154. člena SPZ zastaralen ali prekluziven in meni, da je zastaralen. To pa hkrati pomeni tudi, da pretrganje zastaranja zavarovane terjatve učinkuje tudi zoper zastavitelja (ob smiselni uporabi določb o poroštvu).

3.V odgovoru na pritožbo je tožeča stranka pritrdila razlogom sodišča prve stopnje o različnem obravnavanju zastaranja terjatve in zastaranja hipoteke. Opozarja, da gre pri pravici do poplačila iz hipoteke za stvarnopravna upravičenja, zato se OZ zanjo ne uporablja. Zakonodajalec je institut zastaranja hipoteke namreč uredil ločeno od splošnih pravil o zastaranju v OZ. V tem se ureditev SPZ tudi razlikuje od ureditve po Zakonu o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR).

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Hipoteka formalno preneha z izbrisom iz zemljiške knjige. V materialnem smislu pa hipoteka preneha tudi z ugasnitvijo. V tej pravdi je tožeča stranka trdila, da je hipoteka, vknjižena na njenih nepremičninah v korist (pravne prednice) tožene stranke, že ugasnila in zato po določbi 154. člena SPZ zahteva od tožene stranke izstavitev dovolila za izbris hipoteke. Po določbi pete alineje 154. drugega odstavka 154. člena SPZ se namreč izbris hipoteke lahko zahteva tudi v primerih, ko hipoteka s potekom časa ugasne. Po tretjem odstavku 154. člena SPZ hipoteka ugasne s potekom desetih let od dneva dospelosti zavarovane terjatve. Pri razlagi te določbe je treba izhajati iz dejstva, da gre pri hipoteki za pravico stvarnega prava. Pomeni pravico do poplačila iz izkupička od prodaje zavarovane nepremičnine. Hipoteka se od drugih stvarnih pravic razlikuje po svoji akcesorni naravi, kar pomeni, da je vezana na obstoj (obligacijske) terjatve, ki je s hipoteko zavarovana. Če zavarovana terjatev preneha, preneha tudi hipoteka (prva in druga alineja drugega odstavka 154. člena SPZ). Hipoteka pa lahko preneha tudi v drugih primerih (ne glede na to, ali terjatev še obstoji), to so položaji iz tretje (upnik se hipoteki odreče), četrte (ista oseba je postala lastnik nepremičnine in imetnik hipoteke) in šeste (zastavljena nepremičnina se proda za poplačilo zavarovane terjatve1) alineje drugega odstavka 154. člena SPZ. V tej zadevi je sporno, ali je položaj iz pete alineje (ugasnitev hipoteke2) vezan na prenehanje zavarovane terjatve. Tožena stranka se namreč zavzema za razlago, da dokler obstoji iztožljiva zavarovana terjatev, hipoteka ne more ugasniti in da pretrganje zastaranja zavarovane terjatve pomeni tudi pretrganje zastaranja hipoteke.

6.Pritožbeno sodišče se s takim stališčem ne strinja. Ločiti je treba med zavarovano terjatvijo kot obligacijskopravno pravico in hipoteko kot stvarnopravno pravico. OZ v 343. členu ureja primer, ko je terjatev zastarala, hipoteka pa je še vedno vpisana v zemljiški knjigi3. Upnik se v takem primeru lahko poplača iz zastavljene nepremičnine, kljub temu, da je terjatev zastarala. Ta določba se torej nanaša na zastarano terjatev, SPZ pa ureja zastaranje hipoteke. Ker gre za zastaranje stvarne pravice, je to vprašanje urejeno v SPZ in ni mogoče neposredno uporabiti določb OZ. Določba tretjega odstavka 154. člena SPZ je zelo jasna: hipoteka ugasne s potekom deset let od dneva dospelosti zavarovane terjatve. Taka določba ne bi bila potrebna, če bi veljalo stališče tožene stranke in bi hipoteka v vsakem primeru prenehala (šele) s prodajo nepremičnine za poplačilo zavarovane terjatve (glede na možnost poplačila zastarane terjatve po 343. členu OZ). Ob upoštevanju še dejstva, da je bila po ZTLR hipoteka časovno neomejena, SPZ pa je tako ureditev izrecno spremenil in določil časovno omejitev4, je možna edino razlaga, da hipoteka lahko ugasne kljub temu, da zavarovana terjatev še obstoji in je tudi še iztožljiva.

7.V zvezi s tem se res postavlja vprašanje, ali je rok iz tretjega odstavka 154. člena SPZ zastaralni in zanj veljajo določbe o pretrganju zastaranja. Za odločitev v tej zadevi pa odgovor na to vprašanje ni odločilen. Tudi v primeru, da bi bilo mogoče uporabiti določbe o pretrganju zastaranja, do pretrganja ni prišlo. Zastavna pravica (in s tem tudi hipoteka) je pravica zastavnega upnika, da se zaradi neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti poplača skupaj z obrestmi in stroški iz vrednosti zastavljenega predmeta pred vsemi drugimi upniki zastavitelja (128. člen SPZ). Bistven del hipoteke je torej poplačilna pravica, ki daje hipotekarnemu upniku pooblastilo, da hipoteko realizira in da se njegova terjatev poplača iz zneska, dobljenega s prodajo5. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, bi bilo zastaranje hipoteke pretrgano le v primeru, da bi upnik svojo pravico do poplačila iz zastavljene nepremičnine sodno uveljavljal. Ne more pa pretrgati zastaranja že sodno uveljavljanje zavarovane terjatve, saj to vpliva le na zastaranje terjatve, ne pa tudi hipoteke kot stvarne pravice.

8.Tožena stranka se pri svojem stališču sklicuje na določbo 206. člena ZZK-1, ki ureja izbris starih hipotek in pri kateri je kot dodaten pogoj določeno, da mora zastavitelj verjetno izkazati, da v obdobju od dospelosti terjatve do vložitve predloga za izbris stare hipoteke ni bila sodno uveljavljana terjatev, v zavarovanje katere je bila vknjižena hipoteka. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, ta določba ureja drugačne položaje. Ne ukvarja se neposredno z materialnim prenehanjem hipoteke, ampak določa postopek za izbris starih hipotek kadar je upnik neznan ali ne obstaja več. Ni verjetno, da upnik ni znan ali da je prenehal, pa nima pravnega naslednika, če je aktivno uveljavljal svojo terjatev6. Namen določb o izbrisu starih hipotek je torej omogočiti izbris hipotek, za katere je zelo verjetno, da so bile zavarovane terjatve že poplačane in so kljub temu še vedno vpisane v zemljiški knjigi. Ker pa upnika ni več ali ga ni mogoče najti, dolžnik sicer ne bi mogel uveljavljati zahtevkov na izstavitev izbrisne pobotnice. Namen določb SPZ o zastaranju hipoteke pa je enak siceršnjemu namenu določb o zastaranju. Tudi upravičenje iz stvarne pravice (hipoteke), to je poplačilna pravica iz zastavljene nepremičnine, zaradi neizvrševanja zastara. Izvrševanje pa pomeni sodno uveljavljanje poplačilne pravice.

9.V predmetni zadevi je terjatev, ki je zavarovana s hipoteko, dospela že v letu 2010. Upnik ni zoper hipotekarnega dolžnika vse do leta 2023 sprožil nobenega postopka z namenom doseči poplačilo iz zastavljene stvari. Hipoteka je zato ugasnila. Na ta zaključek ni vplivala prijava terjatve v stečajnem postopku nad glavnim dolžnikom, ki v času prijave ni bil tudi hipotekarni dolžnik.

10.Na podlagi povedanega je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen Zakona o pravdnem postopku).

11.Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato mora nasprotni stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 559,98 EUR (sestava odgovora na pritožbo, materialni stroški in DDV na odvetniške storitve).

1Torej kljub temu, da morda terjatev ni v celoti poplačana.

2V teoriji in sodni praksi je sicer govora o zastaranju hipoteke.

3Ugasnitev hipoteke daje dolžniku šele pravico zahtevati izbris hipoteke. Dokler je hipoteka vpisana, veže hipotekarnega dolžnika in tudi sodišče v postopku izvršbe na nepremičnino.

4Kaj je hipoteka, v čem je njena vsebina in kakšna so upravičenja hipotekarnega upnika, opredeljujejo vsakokratna stvarnopravna pravila, ki veljajo v času nastanka hipoteke (sodba VS RS II Ips 844/2007).

5Tako sodba VS RS II Ips 844/2007.

6Po določbi 211. člena zemljiškoknjižno sodišče ustavi postopek, če je proti izbrisu stare hipoteke vložen pravočasen, popoln in dovoljen ugovor upnika, ne da bi se sploh ukvarjalo z vprašanjem, ali je pogoj, da terjatev ni bila sodno uveljavljana, izpolnjen.