Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je s tožbo primarno zahteval ugotovitev ničnosti sklepov, sprejetih na 48. seji Sveta toženke, podredno pa njihovo razveljavitev. Toženka je zasebni zavod, tožnik pa je član Sveta toženka (v nadaljevanju Svet), ki je toženkin organ upravljanja. Tožnik je uveljavljal, da je bil sklic 48. seje Sveta nepravilen, ker predsednica Sveta na dnevni red seje ni uvrstila nobene od predlaganih dodatnih točk, ki jih je predlagal tožnik 4. 3. 2019 in 17. 4. 2019, tožnik pa je pravočasno in pravilno ugovarjal v roku osem dni od prejema zapisniku 48. seje Sveta.

Toženka je ugovarjala, da ima član Sveta po Poslovniku le pravico, da predlaga obravnavo dodatne točke, uvrstitve le-te na dnevni red pa ne more zahtevati. Zahtevo za uvrstitev dodatne točke na dnevni red mora namreč podpreti 1/3 članov Sveta, tako kot zahtevo za sklic seje Sveta.

2. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so sklepi1, sprejeti na 48. seji Sveta toženke 5. 12. 2019, nični (I. točka izreka) ter toženki naložilo v roku 15 dni plačilo tožnikovih stroškov postopka v višini 2.236,52 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

3. Sodišče druge stopnje je toženkini pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo, II. točko izreka pa razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržalo za končno odločbo.

4. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pravnih vprašanjih: 1) Ali je pritožbeno sodišče nepravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da Poslovnik o delu Sveta ne more predstavljati prisilnega predpisa v smislu prvega odstavka 86. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ)? 2) Ali določba prvega odstavka 86. člena OZ pod pojmom prisilni predpis izključuje interne akte, ki jih sprejemajo organi zavoda? 3) Ali določba prvega odstavka 86. člena OZ pod pojmom prisilni predpis pojmuje samo pravni akt kot celoto ali je kot prisilni predpis mogoče razumeti tudi posamično določbo predpisa? 4) Ali se v primeru pravne praznine za vprašanja, ki jih v zvezi z zasebnimi zavodi ne ureja Zakon o zavodih (v nadaljevanju ZZ) in niso urejena v aktih zasebnega zavoda, lahko uporabljajo določila Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1)? 5) Ali se za vprašanja sklica seje Sveta, upoštevajoč dejstvo, da ZZ nima posebnih določil, analogno uporabljajo določila ZGD-1?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj, izpostavljenih v tožnikovem predlogu niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Zato je njegov predlog za dopustitev revizije zavrnilo (367.c člen ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Gre za naslednje sklepe: sklep o sprejetju dnevnega reda 48. seje v predlagani obliki; sklep 1 o potrjenem zapisniku 47. seje Sveta z dne 8. 4. 2019, ki je bil članom Sveta poslan z dopisom 23. 4. 2019; sklep 2 o potrjenem Poslovnem načrtu toženke za leto 2020, ki so ga člani Sveta prejeli skupaj z vabilom na 48. sejo Sveta; sklep 3 o nalogu poslovodstvu toženke, da pripravi analizo vzrokov za počasnejšo rast toženke na področju igralniških tehnologij; sklep 4 o odobritvi izplačila variabilnega dela plače direktorja v višini 21 % njegove letne bruto plače za leto 2018, in sicer na podlagi izračuna z dne 15. 11. 2019, ki so ga člani Sveta prejeli skupaj z vabilom na 48. sejo Sveta; sklep 5 o potrditvi spremembe Statuta v obsegu in obliki, kot je predlagano v gradivu za 3. točko dnevnega reda 48. seje Sveta, ki so ga člani Sveta prejeli skupaj z vabilom na 48. sejo Sveta, pri čemer se 1. alineja 3. točke gradiva skrajša na "ni bil pravnomočno obsojen", ter o nalogu poslovodstvu, da popravi naziv ustanoviteljev v čistopisu Statutu.