Razkritje imen in priimkov prijavljenih kandidatov na razpis za direktorja javnega podjetja

Datum

19.10.2023

Številka

07121-1/2023/1316

Kategorije

Delovna razmerja, Mediji, Upravni postopki

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje, ali lahko na novinarsko vprašanje, ki se nanaša na izveden razpis za direktorja javnega podjetja razkrijete informacije o imenih in priimkih prijavljenih kandidatov na javni razpis.

***

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše nezavezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

V okviru posredovanih informacij ni razbrati, da bi bile informacije o prijavljenih kandidatih na javni razpis za direktorja javnega podjetja na splošno prosto dostopne informacije javnega značaja. Vendar je končna odločitev odvisna od vseh okoliščin konkretnega primera in je odgovornost za presojo na upravljavcu.

Upravljavec bi te podatke lahko razkril zgolj, če bi za obdelavo teh podatkov zagotovil ustrezno pravno podlago (npr. veljavno privolitev kandidatov ali drugo zakonsko podlago, če bi zanjo bili izpolnjeni pogoji – kot npr. 73. člen ZVOP-2).

O b r a z l o ž i t e v:

IP uvodoma poudarja, da konkretnega in dokončnega odgovora o zakonitosti obdelave osebnih podatkov v okviru mnenja ne sme podati, saj lahko IP posamezne primere obdelave podatkov konkretno presoja zgolj v okviru inšpekcijskega ali drugega upravnega postopka.

V kontekstu dostopa do informacij za medije IP pojasnjuje, da je postopek podajanja odgovorov na novinarska vprašanja urejen v 45. členu Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08 – ZPOmK-1, 77/10 – ZSFCJA, 90/10 – odl. US, 87/11 – ZAvMS, 47/12, 47/15 – ZZSDT, 22/16, 39/16, 45/19 – odl. US, 67/19 – odl. US in 82/21; v nadaljevanju ZMed).

Po določbi 45. člena ZMed so informacije za medije informacije, ki jih organ na lastno pobudo posreduje medijem, in informacije organa, ki jih organ posreduje mediju kot odgovor na vprašanje, in so vezane na delovno področje organa. Informacije morajo biti resnične in celovite.

ZMed v četrtem odstavku 45. člena določa ravnanje organa, ki bo odgovor na določeno vprašanje zavrnil. V tem primeru mora organ po prejemu vprašanja pisno obvestiti medij o zavrnitvi ali delni zavrnitvi odgovora do konca naslednjega delovnega dne od prejema vprašanja. V nasprotnem primeru, torej če bo organ mediju na vprašanje odgovoril, mora odgovor poslati najkasneje v sedmih delovnih dnevih od prejema vprašanja v pisni obliki. Peti odstavek 45. člena ZMed dopušča zavrnitev odgovora na vprašanje samo v primeru, če so zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. To pomeni, da se lahko organ pri zavrnitvi odgovora na vprašanje sklicuje zgolj na eno izmed enajstih izjem od prosto dostopnih informacij, ki jih določa Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju ZDIJZ). Drugih zavrnilnih odgovorov ZMed ne omogoča.

IP v zvezi z vašim konkretnim novinarskim vprašanjem poudarja, da mora za vsakršno obdelavo osebnih podatkov, torej tudi za njihovo razkritje, upravljavec teh podatkov imeti zakonito in ustrezno pravno podlago. Pravne podlage so določene v členu 6 Splošne uredbe in so sledeče:

- privolitev (točka (a)),

- sklenitev ali izvajanje pogodbe (točka (b)),

- zakon (točka (c)),

- zaščita življenjskih interesov posameznika (točka (d)),

- izvajanje javne naloge (točka (e) v zvezi s četrtim odstavkom 9. člena ZVOP-1),

- zakoniti interesi upravljavca, ki ne prevladajo nad interesi in pravicami posameznika (točka (f)).

Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe, bi lahko predstavljal ZMed, vendar zgolj če bi kot upravljavci presodili, da gre pri zahtevanih podatkih za prosto dostopne informacije javnega značaja. Pri tem pa poudarjamo, da mora konkretno presojo, ali lahko zahtevane podatke štejemo kot prosto dostopne informacije javnega značaja, opraviti upravljavec sam, kajti za tako presojo in odločitev tudi odgovarja.

IP vam v pomoč pri vaši presoji dodatno pojasnjuje, da je v drugem odstavku 6 člena Splošne uredbe določeno, da lahko države članice ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) prvega odstavka, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX (kamor spada tudi obdelava v kontekstu zagotavljanja svobode izražanja in obveščanja). ZDIJZ tako v 1. členu določa, da so za posredovanje informacij javnega značaja med drugim zavezane tudi pravne osebe javnega prava, tudi javna podjetja, pa tudi izvajalci javnih služb in nosilci javnih pooblastil.

Upravljavec bi te podatke lahko razkril, če bi za obdelavo teh podatkov zagotovil ustrezno pravno podlago (npr. veljavno privolitev kandidatov ali drugo zakonsko podlago, če bi zanjo bili izpolnjeni pogoji – kot npr. 73. člen ZVOP-2).

Sklepno IP poudarja, da je skladno s 1. alinejo prvega odstavka 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu v povezavi z 12. točko 45. člena ZMed ter ZDIJZ v zadevah s področja dostopa do informacij za medije pristojen le za odločanje o pritožbi zoper zavrnilni oz. delno zavrnilni odgovor, s katerim je organ zahtevo prosilca delno ali v celoti zavrnil ali zavrgel in v tem delu ne sme prejudicirati odločitve. To pomeni, da izven konkretnega pritožnega postopka ne sme razlagati zakona (ZMed ali ZDIJZ) in podajati pisnih mnenj glede pravilnosti vodenja konkretnih postopkov, zlasti pa ne organom zavezancem zapovedovati, kakšno odločitev morajo sprejeti. Vsakokratna odločitev organa je namreč pogojena s specifikami posameznega primera, za katero odgovornost mora sprejeti organ, ki na novinarsko vprašanje odgovarja. Utemeljenost in pravilnost odločitve organa o vaši zahtevi bi se tako presojala le v morebitnem pritožbenem postopku pred IP.

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

Pripravil:

Grega Rudolf, asistent svetovalca pri IP

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka