Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica

Neutemeljeni so upnikovi pritožbeni očitki v zvezi s tem, da je dolžnik kot poslovodna oseba in hkrati lastnik podjetja A. d.o.o. tudi zaposlen v tem podjetju. Kot je sodišče upniku obrazložilo že v dopisu z dne 26. 11. 2025 (in kot izhaja tudi iz listin, ki jih je v postopku predložil upnik - obvestila ZPIZ z dne 29. 9. 2025), je namreč dolžnik za polni delovni čas zavarovan kot družbenik in poslovodna oseba (direktor) družbe A. d.o.o. Navedeno v nasprotju s prepričanjem upnika pomeni, da dolžnik ni zaposlen v navedeni družbi in ne prejema plače in drugih stalnih denarnih prejemkov iz tega naslova, zaradi česar izvršba na njegovo plačo oziroma druge stalne denarne prejemke ni mogoča. Sodišče druge stopnje glede tega še dodaja, da lahko poslovodne osebe v družbi opravljajo funkcijo poslovodje tudi na podlagi statusno-pravnega razmerja, ne da bi bile z družbo v delovnopravnem razmerju, v takem primeru pa se za potrebe zavarovanja uporablja šifra zavarovanja 040, kot to iz izpiska iz registra ZZZS (l. št. 15) izhaja tudi za dolžnika. Po pojasnjenem se izkaže, da je sodišče prve stopnje po ugotovitvi, da dolžnik ni zaposlen in da viri za to izvršilno sredstvo ne obstajajo, izvršbo na dolžnikovo plačo utemeljeno ustavilo.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo izvršbo na denarna sredstva dolžnika na transakcijskih računih in na plačo dolžnika.
2.Zoper takšno odločitev se je pritožil upnik. Navedel je, da je iz uradnih evidenc razvidno, da je dolžnik poslovodna oseba in lastnik podjetja A. d.o.o., zato mora biti tudi zaposlen v tem podjetju. Ker je glede statusa zavarovanja dolžnika podal poizvedbo na Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), sodišče v tem delu še ne bi smelo ustaviti izvršbe, dokler upnik ne prejme odgovora. Pritožbenih stroškov ni priglasil.
3.Odgovor na pritožbo ni bil vložen.
4.Pritožba ni utemeljena.
5.Sodišče prve stopnje je na predlog upnika s sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine z dne 22. 5. 2025 (ki je postal pravnomočen 5. 6. 2025) med drugim dovolilo izvršbo z rubežem denarnih sredstev dolžnika na transakcijskih računih in z rubežem plače dolžnika. Ob vpogledu v register transakcijskih računov fizičnih oseb je sodišče prve stopnje ugotovilo, da dolžnik nima odprtega nobenega transakcijskega računa, zato je izvršbo z rubežem denarnih sredstev dolžnika pri organizacijah za plačilni promet v skladu s petim odstavkom 141. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ustavilo. Sodišče prve stopnje je prav tako vpogledalo v evidenco zaposlitev oziroma zdravstvenega zavarovanja in ugotovilo, da dolžnik ne prejema stalnih denarnih prejemkov, zato je tudi izvršbo na plačo dolžnika v skladu s četrtim odstavkom 133. člena ZIZ ustavilo.
6.Neutemeljeni so upnikovi pritožbeni očitki v zvezi s tem, da je dolžnik kot poslovodna oseba in hkrati lastnik podjetja A. d.o.o. tudi zaposlen v tem podjetju. Kot je sodišče upniku obrazložilo že v dopisu z dne 26. 11. 2025 (in kot izhaja tudi iz listin, ki jih je v postopku predložil upnik - obvestila ZPIZ z dne 29. 9. 2025), je namreč dolžnik za polni delovni čas zavarovan kot družbenik in poslovodna oseba (direktor) družbe A. d.o.o. Navedeno v nasprotju s prepričanjem upnika pomeni, da dolžnik ni zaposlen v navedeni družbi in ne prejema plače in drugih stalnih denarnih prejemkov iz tega naslova, zaradi česar izvršba na njegovo plačo oziroma druge stalne denarne prejemke ni mogoča. Sodišče druge stopnje glede tega še dodaja, da lahko poslovodne osebe v družbi opravljajo funkcijo poslovodje tudi na podlagi statusno-pravnega razmerja, ne da bi bile z družbo v delovnopravnem razmerju, v takem primeru pa se za potrebe zavarovanja uporablja šifra zavarovanja 040, kot to iz izpiska iz registra ZZZS (l. št. 15) izhaja tudi za dolžnika. Po pojasnjenem se izkaže, da je sodišče prve stopnje po ugotovitvi, da dolžnik ni zaposlen in da viri za to izvršilno sredstvo ne obstajajo, izvršbo na dolžnikovo plačo utemeljeno ustavilo.
7.Prav tako je sodišče prve stopnje, potem ko je ugotovilo, da dolžnik nima odprtega nobenega računa pri organizacijah za plačilni promet v Republiki Sloveniji, zaradi neobstoja virov za to izvršilno sredstvo utemeljeno ustavilo tudi izvršbo na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet.
8.Po obrazloženem in ker tudi kršitev, ki jih mora upoštevati po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), ni ugotovilo, je sodišče druge stopnje pritožbo upnika kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
9.Sodišče druge stopnje k temu še dodaja, da sprejeta odločitev ni ovira, da v primeru, če se bo dolžnik zaposlil oziroma postal prejemnik drugih stalnih denarnih prejemkov ali če bo dolžnik odprl kakšen račun pri organizaciji za plačilni promet, upnik ne bi mogel ponovno predlagati izvršbe na dolžnikovo plačo in druge stalne prejemke oziroma na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet. To možnost ima upnik vse do konca izvršilnega postopka (tretji odstavek 34. člena ZIZ).