Jedro

Nepristni posestnik, ki je pridobil posest na silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja, je varovan s posestno tožbo proti tistemu, od katerega je na tak način prišel do posesti, če je med tema dvema zaporednima odvzemoma posesti potekel 30-dnevni rok iz 77. člena ZTLR.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se v zavrnilnem delu s p r e m e n i tako, da se pravilno glasi: "Toženca sta dolžna vzpostaviti prejšnje posestno stanje z zamenjavo obstoječih ključavnic s prvotnimi ključavnicami in izročitvijo ključev vseh sedmih notranjih vrat stanovanjske hiše, tega pa se oprostita, če izročita tožnicama ključe obstoječih notranjih vrat. Toženca sta dolžna povrniti tožnicama stroške postopka na prvi stopnji v znesku 133.886,00 SIT v 15 dneh." Toženca sta dolžna plačati tožnicama pritožbene stroške v znesku 70.162,50 SIT v 15 dneh.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v gornji pravdni zadevi delno ugodilo tožbenemu zahtevku in tožencema naložilo, da sta dolžna vzpostaviti prejšnje posestno stanje na stanovanjski hiši z zamenjavo ključavnice vhodnih vrat s prvotno ključavnico in izročitvijo ključev teh vrat tožnicama, da pa se tega oprostita, če tožnicama izročita obstoječi ključ vhodnih vrat. Višji tožbeni zahtevek, s katerim sta tožnici zahtevali vrnitev tudi sedmih ključev notranjih vrat stanovanjske hiše oziroma namesto tega izročitev obstoječih ključev notranjih vrat, je sodišče prve stopnje zavrnilo. Tožencema je prepovedalo v bodoče s takšnimi in podobnimi ravnanji posegati v posest tožnic in o stroških postopka odločilo, da nosi vsaka stranka svoje. Proti zavrnilnemu delu sta vložili tožnici pritožbo. V pritožbi zatrjujeta, da je sodišče prve stopnje v delu, v katerem je zavrnilo tožbeni zahtevek, zmotno uporabilo materialno pravo, in sicer določbo 2. odst. 78. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR). Po tej določbi ima tudi posestnik, ki je pridobil posest s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja, pravico do varstva, razen nasproti tistemu, od katerega je na tak način prišel do posesti, če od nastanka motenja še ni potekel rok iz 77. člena tega zakona. Rok 30 dni, ki ga določa 77. člen ZTLR, pa je potekel, zato tožnici uživata posestno varstvo tudi napram tožencema. Iz izpovedi priče V.K. namreč povsem jasno izhaja, da sta tožnici 8.5.2000 s prirejenim ključem vstopili v dnevno sobo in prišli do ključev vseh notranjih vrat stanovanjske hiše in s tem tudi do posesti celotne stanovanjske hiše z izjemo tistih prostorov, ki jih priča V.K. uporablja kot najemnik. Toženec H.P. pa je zaslišan kot stranka tudi povedal, da je po dveh tednih sam ugotovil, da sta tožnici vdrli v dnevno sobo in si prisvojili ključe vseh ostalih notranjih vrat. O tem vdoru je povedal tudi mami, to je drugi toženki. Iz teh dokazov torej jasno sledi, da sta toženca zvedela za posest tožnic najkasneje 14 dni po tem, ko sta tožnici že bili v posesti vseh prostorov z izjemo tistih, ki jih uporablja V.K., najkasneje 22.5.2000. Toženca sta se takšni posesti tožnic uprli s ponovno menjavo vseh ključavnic šele 2.8.2000, torej po preteku 30 dni, zato sta tožnici motila v soposesti oziroma izključila od soposesti in je pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava utemeljen. V nadaljevanju pritožbe pa tožnici še navajata, da tudi nista prišli do teh ključev na skrivaj ali z zlorabo zaupanja, da jima je toženec H.P. 8.5.2000 izročil ključe vseh notranjih vrat s tem, da jih je vrgel na kredenco v dnevni sobi in rekel, da jih imata. Ob odhodu iz hiše je vrata dnevne sobe res zaklenil, ključi notranjih vrat stanovanjske hiše pa so ostali v dnevni sobi, vendar sta tožnici prepričani, da se je to zgodilo zgolj po naključju in nehote, saj jima je malo pred tem toženec ključe dal na razpolago. Zato trdita, da do posesti teh ključev tudi nista prišli na skrivaj in z zlorabo zaupanja. Menita, da je tudi dejansko stanje v tem delu zmotno ugotovljeno. Pritožba je utemeljena. Ali sta tožnici prišli do ključev sedmih notranjih vrat na skrivaj in na silo ali sta jih pridobili na zakonit način, za odločitev ni bistveno, ker je po dejanskih ugotovitvah v izpodbijanem sklepu od tedaj, ko sta te ključe tožnici pridobili pa do zamenjave ključev notranjih vrat po tožencu preteklo več kot 30 dni. Pritožba namreč utemeljeno opozarja na celoten tekst 2. odst. 78. člena ZTLR, ki ga sodišče prve stopnje pri odločanju ni pravilno upoštevalo. Po določbi 2. odst. 78. člena ZTLR uživa posestno varstvo tudi nepristni posestnik, ki je pridobil posest na silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja. V tej posesti ni varovan s posestno tožbo proti tistemu, od katerega je na tak način prišel do posesti, vendar le, če med dvema zaporednima odvzemoma posesti ni potekel rok iz 77. člena ZTLR. V konkretnem primeru je rok iz 77. člena ZTLR od takrat, ko sta tožnici pridobili ključe notranjih vrat, za kar je tožena stranka zvedela najkasneje 22.5.2000, pa je 1.8.2000, ko je prvi toženec na notranjih vratih stanovanjske hiše namestil ponovno druge ključavnice, že potekel. Zato tožnicama sodišče ne bi smelo odreči posestnega varstva tudi, če bi bila njuna posest pridobljena na način, ki ga ureja 2. odst. 78. člena ZTLR. Pritožbeno sodišče je iz teh razlogov utemeljenemu očitku zmotne uporabe materialnega prava sledilo in izpodbijani sklep v zavrnilnem delu spremenilo tako, da je tudi v tem delu njunemu zahtevku ugodilo. Ker je pritožbeno sodišče delno spremenilo odločbo o glavni stvari, je po 165. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) moralo odločiti tudi o stroških celotnega postopka. Tožnici sta po spremenjeni odločbi v celoti uspeli v pravdi, zato sta jima v skladu z določbo 1. odst. 154. člena ZPP toženca dolžna povrniti stroške postopka na prvi stopnji. Ker sta tožnici uspeli s pritožbo, pa sta jima toženca dolžna povrniti tudi pritožbene stroške. Vsi stroški so odmerjeni po veljavni Taksni in Odvetniški tarifi.