Jedro

Državni zbor lahko razreši člana računskega sodišča le na predlog upravičenega predlagatelja. Če takega predloga ni, je postopek nezakonit.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, št.U 25/99-7 z dne 29.3.2000 se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče RS, ki je o zadevi odločalo kot sodišče prve stopnje, na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper akt tožene stranke - Odlok o razrešitvi tožnika funkcije člana Računskega sodišča RS (v nadaljevanju: Odlok o razrešitvi). V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče navaja, da se postopek razrešitve člana računskega sodišča vodi na podlagi Zakona o računskem sodišču (ZRacS, Uradni list RS, št. 48/94). Za začetek postopka razrešitve ni potreben predlog predlagatelja. Pri presoji v tej zadevi sodišče ocenjuje le zakonitost postopka razrešitve, ne more pa ocenjevati razlogov za opredelitev poslancev Državnega zbora pri glasovanju o sklepu, s katerim je bil ugotovljen razlogov za predčasno razrešitev, niti ne pri glasovanju o izpodbijanem Odloku o razrešitvi. Zato sodišče ni obravnavalo posameznih navedb v tožbi o spornosti strokovnih odločitev o svetovanju tožnika in o morebitnih posledicah tega. Glede postopka razrešitve tožnika kot člana Računskega sodišča RS, sodišče ocenjuje, da je bil ta pravilen in zakonit. Izveden je bil v skladu z 13. členom ZRčS in Poslovnikom Državnega zbora (Poslovnik DZ, Uradni list RS, št. 40/93, 80/94, 28/96, 26/97). Odbor Državnega zbora za nadzor proračuna in drugih javnih financ je opravil vsebinsko obravnavo o tem, ali so podani razlogi za predčasno razrešitev tožnika kot člana računskega sodišča. Iz poročila tega odbora z dne 25.3.1998 je razvidno, da je bilo tožniku omogočeno sodelovanje na seji tega odbora. Na podlagi tega poročila je Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve (KVIAZ) predlagala Državnemu zboru RS, da obravnava morebitne nepravilnosti pri delu tožnika kot člana Računskega sodišča RS in ugotovi ali so podani razlogi za predčasno razrešitev. Državni zbor RS je na svoji 10. in 11. redni seji obravnaval ta predlog. Na obeh sejah je sodeloval tudi tožnik in obrazložil svoja stališča do predloga KVIAZ-a. Po razpravi je Državni zbor RS sprejel sklep, s katerim je ugotovil, da je podan razlog za razrešitev tožnika kot člana Računskega sodišča RS iz 5. alinee 1. odstavka 13. člena ZRacS, nato pa je bil s tajnim glasovanjem z večino glasov vseh poslancev sprejet izpodbijani Odlok. Glede na navedeno sta torej izpolnjena oba pogoja za razrešitev člana računskega sodišča, in sicer ugotovitev Državnega zbora, da je nastopil eden od razlogov, ki jih za razrešitev člana Računskega sodišča RS določa 1. odstavek 13. člana ZRacS in odločitev Državnega zbora o predčasni razrešitvi na podlagi razloga za to. Po Poslovniku Državni zbor RS ugotovi obstoj razloga za razrešitev s sklepom (173. člen), o predčasni razrešitvi pa odloči z Odlokom (172. člen).

Tožeča stranka v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 72. člena ZUS. Navaja, da izpodbijani odlok ni obrazložen, zato ga ni mogoče preizkusiti, s čemer je kršeno načelo zakonitosti. Tožniku je bilo onemogočeno, da se izjasni o razlogih za razrešitev, kar utemeljuje s tem, da "uradno" ni prejel zapisnika o poročilu Odbora za nadzorovanje proračuna in drugih javnih financ. Prav tako mu ni bila dana možnost razprave na KVIAZ-u. Predsedniku komisije je poslal pisno obrazložitev glede razlogov, s katero pa se komisija sploh ni ukvarjala. Postopek predčasne razrešitve člana računskega sodišča je v ZRacS nejasen in nedorečen. Ni namreč določeno, kdo je predlagatelj razrešitve, pri čemer pa 247. člen Poslovnika DZ določa, da se postopek razrešitve začne na predlog predlagatelja, določenega z ustavo, zakonom ali poslovnikom. Razlog za razrešitev ni dokazan. Odbor namreč ni ugotovil, da je sporno mnenje napačno. Dvom o nepristranosti še ne pomeni kršitve prisege, dane pred Državnim zborom RS. ZRacS je glede dajanja mnenj nejasen, nejasne določbe zakona pa ni mogoče razlagati v škodo stranke. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da tožeča stranka v pritožbi ponavlja tožbene navedbe, zato vztraja pri navedbah, ki jih je podala v odgovoru na tožbo ter predlaga, da sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno.

Pritožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je predmet spora razrešitev tožnika funkcije člana Računskega sodišča RS. Sodišče prve stopnje je zakonitost postopka za razrešitev presojalo na podlagi ZRčS in Poslovnika Državnega zbora ter na tej podlagi presodilo, da za začetek postopka ni potreben predlog predlagatelja. Za tako presojo pa v navedenih predpisih ni podlage. V ZRacS, ki je veljal v času odločanja, sicer res ni posebne določbe o tem, na čigav predlog se začne postopek za razrešitev. ZRčS namreč vsebuje le razloge za razrešitev člana računskega sodišča (13. člen), določb o postopku za razrešitev pa ne vsebuje. Postopek za razrešitev funkcionarjev določa Poslovnik DZ, to je akt, ki je v hierarhiji pravnih aktov enak zakonu, saj ga državni zbor sprejme z dvotretjinsko večino navzočih poslancev (94. člen Ustave RS). Poslovnik DZ določa, da državni zbor razrešuje funkcionarje, ki jih voli ali imenuje na podlagi ustave, zakona ali tega poslovnika, po enakem postopku, kakor je določen za izvolitev ali imenovanje (1. odstavek 247. člena). V 2. odstavku tega člena pa je določeno, da se postopek za razrešitev začne na predlog predlagatelja, ki je določen z ustavo, zakonom ali s tem poslovnikom. Ustava Republike Slovenije v 151. členu določa le organ, ki je pristojen za imenovanje članov računskega sodišča - to je državni zbor, ZRčS iz leta 1994 pa je v 5. členu določal, da člane računskega sodišča imenuje državni zbor na predlog predsednika republike. Glede na navedeno ureditev državni zbor lahko razreši člana računskega sodišča le na predlog predsednika republike. Če takega predloga ni, je postopek nezakonit. Ker iz izpodbijane sodbe in ostalih podatkov spisa izhaja, da je v tem primeru državni zbor odločil o razrešitvi tožnika na predlog KVIAZ-a (ki je po Poslovniku državnega zbora pristojna predlagati razrešitev funkcionarjev državnega zbora), torej brez predloga upravičenega predlagatelja, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za presojo, da je bil postopek zakonit in ne za odločitev na podlagi 59. člena ZUS.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 74. člena ZUS pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.