Jedro

Prvotožena stranka je zamudno sodbo prejela na podlagi fikcije vročitve 25. 9. 2024. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je rok 15 dni iz drugega odstavka 117. člena ZPP začel teči navedenega dne, saj je prvotožena (najkasneje) takrat izvedela za svojo zamudo z odgovorom na tožbo in posledično pravilno zaključilo, da se je rok za vrnitev v prejšnje stanje iztekel 10. 10. 2024. Ker je prvotožena stranka predlog vložila 21. 10. 2024 je njen predlog prepozen.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Prvotožena stranka mora tožeči stranki v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 224,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku navedenega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1.Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog prvotožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje.

2.Zoper ta sklep se pritožuje prvotožena stranka po zakonitem zastopniku oziroma direktorju. Uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) izrecno ne navaja. V pritožbi navaja, da si odločitev sodišča nasprotuje, saj v obrazložitvi izpodbijanega sklepa le-to navaja, da je pritožba zoper zamudno sodbo pravočasna, hkrati pa šteje, da bi tožena stranka predlog za vrnitev v prejšnje stanje morala vložiti že ob prejemu sodbe. Takšno stališče je nelogično, saj se stranka z vsebino sodbe in posledicami lahko seznani šele v okviru roka za pritožbo, ne pa že ob odprtju pošte. Prepričana je, da je njen odgovor na tožbo pravočasen, kar je v pritožbi utemeljila. Če je višje sodišče njen akt prepoznalo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje, bi ga moralo že prvostopenjsko sodišče samo obravnavati, ne pa čakati na navodila. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu tudi potrdi, da je prišlo do napake poštarja pri vnosu datuma, a to oceni kot nepomembno. Takšno stališče je nesprejemljivo, saj je poštar del postopka vročanja in njegove napake ne morejo iti v škodo stranki. Neživljenjsko je namreč pričakovati, da bi morala stranka preverjati pravilnost datuma na obvestilu. Vztrajanje pri zamudni sodbi je tudi v nasprotju z načelom kontradiktornosti. Poleg tega v postopku sodelujeta dve toženki, zato zamudna sodba sploh ne more učinkovati le proti eni. Smiselno predlaga, da se pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodi.

3.Tožeča stranka v po pooblaščencu podanem pravočasnem odgovoru na pritožbo navaja, da prvotožena stranke ne izpodbija nobenega bistvena zaključka sodišča prve stopnje, na katerem temelji izpodbijani sklep. Zato naj se pritožba zavrne in sklep potrdi. Priglaša stroške pritožbenega odgovora.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje 5. 9. 2024 izdalo delno zamudno sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku zoper prvotoženo stranko ugodilo. V pritožbi zoper to sodbo pa je prvotožena stranka po vsebini vložila tudi predlog za vrnitev prejšnje stanje, o katerem je sodišče prve stopnje odločilo z izpodbijanim sklepom.

6.Sodišče prve stopnje je predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrglo kot prepozen, ker ga prvotožena stranka ni vložila v 15 dnevnem roku od dneva, ko je izvedela za zamudo, zaradi katere je zamudila rok, kot to določa drugi odstavek 117. člena ZPP. Takšna odločitev sodišča prve stopnje je pravilna.

7.Prvotožena stranka zamenjuje rok, v katerem je potrebno vložiti pritožbo zoper sodbo (30 dnevni rok iz 333. člena ZPP) in rok, v katerem je potrebno vložiti predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Pri tem ne izpodbija, da je zamudno sodbo prejela na podlagi fikcije vročitve 25. 9. 2024. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je rok 15 dni iz drugega odstavka 117. člena ZPP zato začel teči navedenega dne, saj je prvotožena (najkasneje) takrat izvedela za svojo zamudo z odgovorom na tožbo in posledično pravilno zaključilo, da se je rok za vrnitev v prejšnje stanje iztekel 10. 10. 2024. Ker je prvotožena stranka predlog vložila 21. 10. 2024, kar ni pritožbeno sporno, je njen predlog prepozen.

8.Prvotožena stranka tako z navajanjem, da se stranka z vsebino sodbe in posledicami lahko seznani šele v okviru roka za pritožbo, ne pa ob odprtju pošte, pravilnega zaključka sodišče prve stopnje, da je njen predlog prepozen - glede na pojasnjeno v prejšnji točki obrazložitve - ne more izpodbiti. Preostale pritožbene navedbe1 za pritožbeni preizkus izpodbijanega sklepa niso pravno odločilne, saj se te navedbe po vsebini nanašajo na delno zamudno sodbo, katere pravilnosti pa ni predmet presoje v tem pritožbenem postopku.

9.Pritožbene navedbe so ob obrazloženem neutemeljene. Sodišče druge stopnje je opravilo še preizkus odločitve po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP). Ker uradoma upoštevnih kršitev ni zasledilo, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

10.Sodišče druge stopnje o pritožbenih stroških ni odločilo, saj jih prvotožena stranka ni priglasila (prvi odstavek 163. člena ZPP). Tožeča stranka se je obrazloženo opredelila do pritožbenih navedb, zato ji mora prvotožena stranka povrniti njene stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP), saj njihovo povračilo ni odvisno od odločbe o glavni stvari (šesti odstavek 163. člena ZPP). Skladno s priloženim stroškovnikom in Odvetniško tarifo (v nadaljevanju: OT), je sodišče druge stopnje tožeči stranki priznalo nagrado za sestavo odgovora na pritožbo (tar. št. 22/1 OT v povezavi s tar. št. 19/5 OT) v obsegu 300 odv. točk, slednje povečano za zahtevane materialne stroške (tretji odstavek 11. člena OT) v obsegu 6 odv. točk, oboje povečano za zahtevani 22 % DDV (2. člen OT). Ob upoštevanju vrednosti točke v znesku 0,60 EUR, mora prvotožena stranka plačati tožeči stranki strošek pritožbenega odgovora v skupnem znesku 224,00 EUR, in sicer v roku 15 dni po prejemu pisnega odpravka tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku tega roka dalje do plačila. V presežku za še zahtevanih 20. odv. točk za poročilo stranki, je sodišče druge stopnje stroškovno zahtevo tožeče stranke zavrnilo, saj je ta nagrada že zajeta v tar. št. 22/1 OT.

-------------------------------

1(-) da je odgovor na tožbo pravočasen; (-) glede napak poštarja pri vnosu datuma; (-) da napake vročevalca ne morejo iti v škodo stranki; (-) da ne gre pričakovati od stranke, da bo preverjala pravilnost datuma na obvestilu; (-) da lahko zamudna sodba učinkuje zgolj zoper obe toženi stranki in (-) da izdaja zamudne sodbe pomeni kršitev načela kontradiktornosti postopka.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 117, 117/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.