Jedro

Ker ima odseka 992291 in 992292 status javne poti in s tem javne občinske ceste, ne more biti nobenega dvoma, da gre pri stičiščih teh odsekov z regionalno cesto za križišči, kar ima za posledico razveljavitev s prometnim znakom določene omejitve hitrosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo ugodilo storilčevi zahtevi za sodno varstvo zoper plačilni nalog Policijske postaje Žalec št. 0000120065720 z dne 3. 3. 2020 ter postopek o prekršku ustavilo na podlagi 5. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (ZP-1), glede stroškov postopka pa odločilo, da bremenijo proračun.

2. Zoper tako sodbo se pritožuje prekrškovni organ, ki uveljavlja vse pritožbene razloge po 154. členu ZP-1 ter smiselno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. V odgovoru na pritožbo storilec primarno opozarja, da je prekrškovni organ vložil napoved pritožbe in ne pritožbo, zaradi česar bi jo bilo potrebno zavreči, sicer pa pritrjuje pravilnosti izpodbijane sodbe in se zavzema za zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Uvodoma pritožbeno sodišče v zvezi z navedbami storilca v odgovoru na pritožbo, da naj zavrže napoved pritožbe prekrškovnega organa, ugotavlja, da je prekrškovni organ svojo vlogo res naslovil kot napoved pritožbe, ki v postopku z zahtevo za sodno varstvo ni predvidena, vendar je sodišče dolžno vloge obravnavati glede na njihovo vsebino, in ker je pritožbeno sodišče ob presoji vloge prekrškovnega organa ugotovilo, da gre za pritožbo, jo je kot tako tudi obravnavalo.

6. V predmetni zadevi je prekrškovni organ izdal storilcu plačilni nalog, ker naj bi storilec 3. 3. 2020 ob 12.30 uri pri vožnji z osebnim avtomobilom po regionalni cesti II. reda št. 447, odsek 290, v neposredni bližini km oznake 4.200, izven naselja Kaplja, kjer je hitrost vožnje s prometnim znakom št. 2237 (omejitev hitrosti) omejena na 70 km/h, vozil s hitrostjo najmanj 85 km/h, kar je najmanj 15 km/h nad dovoljeno hitrostjo, in mu je bila izrečena globa v višini 80,00 EUR.

7. Storilec je v zahtevi za sodno varstvo navajal, da se med mestom, kjer je postavljen prometni znak za omejitev hitrosti 70 km/h, in mestom, kjer mu je bila izmerjena hitrost vožnje, nahajata dve križišči, in sicer javna cesta (javna pot) Kaplja – Rajavec ter javna cesta (javna pot) Kaplja-Melinar, ki razveljavljata s prometnim znakom določeno omejitev hitrosti 70 km/h, kar pomeni, da je na mestu meritve velja omejena hitrost vožnje 90 km/h. 8. Sodišče prve stopnje je glede na navedbe v zahtevi za sodno varstvo dopolnilo dokazni postopek v okviru katerega je zaslišalo storilca, policista S. Š. in policistko T. Š. ter pregledalo in prebralo listine, ki jih je zahtevi za sodno varstvo priložil storilec (izpis podatkov GIS portala o javni cesti Kaplja-Rajavec, šifra odseka 992291, ter izpis portala podatkov GIS portala o javni cesti Kaplja-Melinar, šifra odseka št. 992292) na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da se med mestom, kjer je postavljen prometni znak za omejitev hitrosti vožnje na 70 km/h in mestom, na katerem je bila izmerjena hitrost vožnje storilčevega vozila, nahajata navedeni javni poti. To je nenazadnje potrdil tudi prekrškovni organ v svojem dopisu z dne 6. 6. 2021 (list. št. 28). Zato je moralo presoditi, ali stičišči javnih poti Kaplja – Rajavec ter Kaplja – Melinar (odseka 992291 in 992292) z regionalno cesto II. reda 447 ustrezata definiciji križišča iz 30. točke 2. člena Zakona o cestah – ZCes-1, kar je pomembno zaradi uporabe četrtega odstavka 17. člena Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah (Ur. list RS št. 99/2015 in nadaljnji), ki določa, da prepovedi in omejitve, označene z znaki za prepovedi in omejitve (2200) ter posameznimi znaki za urejanje cestnega prometa (2407, 2408, 2409, 2409-1 in 2409-2), veljajo od mesta, kjer so postavljeni znaki, do mesta, kjer je postavljen znak o njihovem preklicu, sicer pa do prvega naslednjega križišča ali krožnega križišča javnih oziroma nekategoriziranih cest, ki se uporabljajo za javni cestni promet. 9. Križišče je v skladu s 30. točko 2. člena Zakona o cestah ZCes-1 prometna površina, ki nastane s križanjem ali združitvijo dveh ali več cest v isti ravnini. Cesta je površina, omejena z mejo cestnega sveta, ki jo lahko uporabljajo vsi ali pa le določeni udeleženci v prometu pod pogoji, določenimi z zakonom in drugimi predpisi (5. točka 2. člena ZCes-1). Javna cesta je cesta, ki jo država ali občina, v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest, razglasi za javno cesto določene kategorije in jo lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in drugimi predpisi (24. točka 2. člena ZCes-1), javna pot pa je občinska javna cesta, ki ne izpolnjuje meril za kategorizacijo kot lokalna cesta in je namenjena navezovanju prometa na javne ceste enake ali višje kategorije (25. točka 2. člena ZCes-1). Glede na povzete definicije pravnih pojmov in ugotovljeno dejstvo, da imata odseka 992291 in 992292 status javne poti in s tem javne občinske ceste, ne more biti nobenega dvoma, da gre pri stičiščih teh odsekov z regionalno cesto II. reda 447 za križišči, kar ima za posledico razveljavitev s prometnim znakom določene omejitve hitrosti.

10. Ob ugotovitvah prvostopenjskega sodišča glede položaja prometnega znaka, mesta meritve in položaja cest na odseku, kjer so se izvajale meritve hitrosti, na katere je pritožbeno sodišče ob obravnavanju pritožbe vezano (saj sodbe o zahtevi za sodno varstvo glede na tretji odstavek 66. člena ZP-1 ni dovoljeno izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja), je sodišče prve stopnje tudi pravilno zaključilo, da gre pri stičišču odsekov 992291 in 992292 za križišči, ki razveljavljata s prometnim znakom določeno omejitev hitrosti in pravilno presodilo, da storilec ni izpolnil zakonskih znakov prekrška, za katerega mu je bil izdan plačilni nalog.

11. Prekrškovni organ v pritožbi ob povzemanju opisa prekrška kot bistveno navaja, da je edini pristojen organ za podajo relevantnega mnenja ali je prometna signalizacija pravilno postavljena, strokovna služba DRSI, ki je upravljalec regionalne ceste II. reda št. 447, in da bi se bilo glede tega potrebno obrniti tudi na občino, kjer potekata stranski cesti, ki naj bi se priključevali na navedeno regionalno cesto, na kar je opozoril že v svojem dopisu z dne 6. 6. 2021 (list. št. 28). Take pritožbene navedbe so neutemeljene, saj v obravnavani zadevi ni relevantno vprašanje pravilnosti postavitve prometne signalizacije na omenjenem odseku tj. kako bi prometna signalizacija morala biti postavljena. Pomembno je le, kako je dejansko bila postavljena in kakšen vpliv je glede na veljavne predpise to imelo na obveznost storilca. Sodišče prve stopnje je tako moralo odgovoriti le na vprašanje, ali je glede na postavljeno prometno signalizacijo in predpise ZCes-1 omejitev hitrosti vožnje na mestu, kjer je bila izmerjena hitrost vožnje storilčevega vozila 70 km/h ali 90 km/h. Za odgovor na to vprašanje pa poizvedbe pri DRSI in občini niso potrebne. Ob pravilno in popolno ugotovljenih pravno relevantnih dejstvih in ob pravilni uporabi ZCes-1 je sodišče prve stopnje na bistveno vprašanje v tem postopku pravilno odgovorilo in sprejelo pravilno odločitev, ko je postopek o prekršku zoper storilca na podlagi 5. točke 136. člena ZP-1 ustavilo.

12. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo prekrškovnega organa kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).