Jedro

Izvršilno sodišče se v primeru dovolitve izvršbe z rubežem terjatve ni upravičeno spuščati v vsebinsko presojo obstoja zarubljene terjatve. Niti s sklepom o rubežu terjatve niti s sklepom o njenem prenosu o terjatvi dolžnika do dolžnikovega dolžnika ni vsebinsko odločeno, saj to ni namen postopka izvršbe z rubežem in prenosom terjatve. Rubež in prenos terjatve v izvršilnem postopku namreč predstavlja zgolj sredstvo izvršbe, od uspeha katerega je odvisno, ali bo upnik z njim poplačan.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II.Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se na podlagi pravnomočnega sklepa tega sodišča opr. št. 3190 I 2028/2021 z dne 5. 1. 2022 o rubežu denarne terjatve, ki jo ima dolžnik do svojega dolžnika, na predlog upnika dovoli prenos zarubljene terjatve namesto plačila, do višine upnikove terjatve, in da je prenos terjatve opravljen, ko vroči sodišče sklep o prenosu dolžnikovemu dolžniku.

2.Zoper sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje dolžnica. Navaja, da nima nobene terjatve do Slovenskega državnega holdinga d.d. Dolžnica ni imetnica oz. upravičenka (upnica) zarubljene terjatve, saj je denacionalizacijska upravičenka do terjatve po odločbi z dne 12. 8. 2020 A. A. Terjatev po odločbi UE K. št. 000/1993 z dne 12. 8. 2020 pripada vsem pravnim naslednikom - dedičem po denacionalizacijski upravičenki pok. A. A. Nanje je prešla v trenutku pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji (78/2 čl. ZDen), o dedovanju te terjatve kot denacionaliziranega premoženja bo odločalo sodišče v novem zapuščinskem postopku (74/1 čl. ZDen), do njene delitve pa z njo upravljajo in razpolagajo vsi dediči skupno. V njihovem imenu in za njihov račun pa s to terjatvijo upravlja B. B. kot skrbnica za posebni primer in sicer vse do pravnomočnosti sklepa o dedovanju, s katerim bo zapuščinsko sodišče odločilo o dedovanju te terjatve (v skladu s 74/1 čl. ZDen). Dolžnica ni denacionalizacijska upravičenka in je to tudi popolnoma nesporno. Sledi, da bo dolžnica ne glede ne svoj položaj stranke denacionalizacijskega postopka pridobila v last denacionalizirano premoženje šele s pravnomočnostjo sklepa o dedovanju. Terjatev dolžnice, katere prenos je dovoljen s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. I 2028/2021 z dne 28. 3. 2025, torej še ne obstaja. Terjatve, ki ne obstaja, ni mogoče prenesti. Priglaša pritožbene stroške.

3.Upnica je odgovorila na pritožbo po pooblaščencu, ji nasprotovala in priglasila stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6.Z navedbami, s katerimi dolžnica zanika obstoj terjatve, ki se prenaša upniku namesto plačila, ta v pritožbenem postopku ne more uspeti. Izvršilno sodišče se v primeru dovolitve izvršbe z rubežem terjatve ni upravičeno spuščati v vsebinsko presojo obstoja zarubljene terjatve. Niti s sklepom o rubežu terjatve niti s sklepom o njenem prenosu o terjatvi dolžnika do dolžnikovega dolžnika ni vsebinsko odločeno, saj to ni namen postopka izvršbe z rubežem in prenosom terjatve (107. do 127. člen ZIZ). Rubež in prenos terjatve v izvršilnem postopku namreč predstavlja zgolj sredstvo izvršbe, od uspeha katerega je odvisno, ali bo upnik z njim poplačan.

7.Za dovolitev izvršbe na denarno terjatev zadošča upnikovo zatrjevanje, da ima dolžnik terjatev zoper dolžnikovega dolžnika. Prisilno (s sredstvi izvršbe) se dejansko zarubi in prenese terjatev

- če (v razmerju do dolžnika) obstoji in v obsegu kot obstoji (tako sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 3698/2015, primerjaj tudi sklep VSL I Ip 697/2016 in tudi VSL I Cpg 1216/2016, v bazi sodne prakse letnica pomotoma zapisana 2106). Omenjeno pa ni predmet ugotavljanja v izvršilnem postopku, kjer se dovoli rubež in prenos. Rubež in prenos terjatve se odredita pod pogojem če in v kakšni meri bo dolžnikov dolžnik

priznal obstoj terjatve dolžnika oziroma če in v kakšni meri se bo v pravdi, ki jo bo upnik sprožil zoper dolžnikovega dolžnika po prenosu zarubljene terjatve, ugotovilo, da prenesena terjatev obstaja.

8.Sklep o rubežu in prenosu terjatve v izterjavo izterjave ali namesto plačila (120. in 127. člen ZIZ) je torej le izvršilno sredstvo, ki nadomešča voljno dejanje dolžnika oziroma pomanjkanje voljne komponente cesije na dolžnikovi ("cedentovi") strani. S temi določbami ZIZ tako ureja procesna pravila (prisilne) cesije (glej že citirani sklep sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 3698/2015). Upnik s prenosom terjatve pridobi procesno aktivno legitimacijo (primerjaj 120. in 127. člen ZIZ) za uveljavljanje zarubljenih terjatev. Tudi v tej fazi izvršilno sodišče z ničemer ne odloča o obstoju in višini terjatev, ki se prenašajo. Glede na navedeno dolžničine pritožbene navedbe niso pravno pomembne, s tem pa niso utemeljene. Sicer pa se je sodna praksa že izrekla, da je možen oziroma dovoljen rubež in prenos bodoče terjatve (glej sklep VSL I Ip 697/2016).

9.Pritožba po povedanem ni utemeljena, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10.Dolžnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnica sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni pripomogel k odločitvi na drugi stopnji in ne gre za potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 120, 127

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.