Up-75/99

28.9.1999

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A., Ž., ki jo zastopa B. B., na seji dne 28. septembra 1999 s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A., Ž. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. III Ips z dne 10. 6. 1999 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, št. III Cpg 79/98 z dne 3. 12. 1998 in s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. St 54/96 z dne 23. 9. 1998 se ne sprejme v obravnavo.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pritožnica je z ustavno pritožbo, vloženo dne 10. 3. 1999, izpodbijala sklep Višjega sodišča v Ljubljani. Zoper sklep Višjega sodišča je bila vložena zahteva za varstvo zakonitosti, ki pa jo je Vrhovno sodišče s sklepom št. III Ips z dne 10. 6. 1999 zavrnilo. Pritožnica je ustavno pritožbo razširila tudi zoper navedeni sklep Vrhovnega sodišča.

2.Pritožnica navaja, da je stečajni upnik BBB, d.d., v stečaju. Ustavno pritožbo vlaga, ker naj bi po njenem mnenju sodišča bistveno kršila določbe postopka in napačno uporabila materialno pravo. Za pritožnico naj bi bila sporna odločitev prvostopenjskega sodišča glede 4. točke 30. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji bank in hranilnic (Uradni list. RS št. 1/91 in 46/93 - v nadaljevanju: ZPSSLBH), katero sodišče ni upoštevalo oziroma uporabilo. Zato je po mnenju pritožnice podana kršitev 2. člena (pravna država), 14. člena (načelo enakosti), 22. člena (enako varstvo pravic) in 23. člena (pravica do sodnega varstva) Ustave.

B.

3.Ustavno sodišče ni še ena instanca rednega sojenja in ni pristojno presojati, ali je bilo v pravdi dejansko stanje prav ugotovljeno, materialno pravo in procesno pravo pa prav uporabljeno. Njegova pristojnost je le ugotavljati, ali ni bila z izpodbijanimi sklepi kršena katera od človekovih pravic, kadar ustavni pritožnik to zatrjuje.

4.Za zatrjevane kršitve človekovih pravic pa očitno ne gre. V čem bi bila kršena pravica enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave), pritožnica niti ne utemeljuje. Pravica do enakega varstva pravic v sodnem postopku (22. člen Ustave) bi bila lahko kršena, če bi sodišče v obravnavanem primeru določbe o poplačilu stečajnih upnikov uporabilo drugače kot sicer, ali če bi sklepi ne vsebovali odgovorov na vsa relevantna vprašanja oziroma trditve, česar pa izpodbijanim sklepom ni mogoče očitati. Če gre zgolj za očitek nepravilne uporabe materialnega prava, ki ne posega na raven človekovih pravic in svoboščin, bi Ustavno sodišče kvečjemu lahko presojalo, ali so izpodbijani sklepi očitno napačni ter brez razumne pravne obrazložitve. V tem primeru bi namreč lahko šlo za kršitev enakega varstva pravic po 22. členu Ustave, ki vključuje tudi prepoved sodniške samovolje oziroma arbitrarnosti. Vendar izpodbijanim sklepom v obravnavanem primeru takšnih pomanjkljivosti ni mogoče očitati. Sodišča so odločitev o načinu oziroma vrstnem redu poplačil terjatev stečajnih upnikov oprla na ustrezne določbe citiranih zakonov ter svoje odločitve obrazložila z argumenti, ki jih v pravni znanosti uveljavljene metode razlage zakonov dopuščajo.

5.Kršitev splošnega načela, kakršno je zapisano v 2. členu Ustave, če se ne konkretizira v kršitev katere od človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ne more biti predmet ustavne pritožbe.

6.Pritožnica zgolj pavšalno zatrjuje kršitev pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave). Nezadovoljnost z izidom pravde sama po sebi še ne more biti argument o kršitvi človekovih pravic.

7.Ker torej očitno ne gre za kršitev človekovih pravic, ki jih ustavna pritožba zatrjuje, je ni bilo mogoče sprejeti v obravnavo.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in sodnica dr. Dragica Wedam - Lukić. Namestnica predsednika senata:

dr. Dragica Wedam - Lukić