Jedro

Iz vsebine predlagane začasne odredbe izhaja, da tožeča stranka od tožene terja nadaljnje izpolnjevanje pogodbe, čeprav je bila pogodba razvezana in je posledično tožena stranka prosta svojih obveznosti iz te pogodbe, razen obveznosti, ki sta jih pravdni stranki dogovorili v 16. členu pogodbe prav za primer prekinitve pogodbe. Vzpostavitev prejšnjega stanja na način, kot da je Pogodba v celoti še veljavna, po materialnem pravu ni mogoča, zato ni mogoča niti izdaja predlagane začasne odredbe.

Izrek

I. Pritožba se v delu, ki se nanaša na I.1. v zvezi z I.4., I.5., I.6. in I.7. točko ter II. točko izreka sklepa zavrne in se v tem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožba zoper I.2., I.3. v zvezi z I.4., I.5., I.6. in I.7. točko izreka sklepa se zavrže. III. Pritožnik sam nosi svoje pritožbene stroške, dolžan pa je toženi stranki povrniti 285,59 EUR stroškov odgovora na pritožbo v 8 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče v I. točki izreka zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe, ki se glasi: „1. Toženec je dolžan vzpostaviti delovanje portala in aplikacije M ter omogočiti njuno uporabo tožniku in uporabnikom storitev M, z vsebino in na način, kot je bilo urejeno v Pogodbi o poslovnem sodelovanju ... z dne 25. 9. 2013, sklenjeni med tožnikom in tožencem, vse v roku 3 dni.

2. Toženec je dolžan s spletne strani www.....si odstraniti sporočilo „Življenje po M“, objavljeno dne 3. 7. 2015, v roku 3 dni.

3. Tožencu se prepoveduje nadaljnje objave take ali podobne vsebine v zvezi s tožnikom, kot jo je na spletni strani www.....si objavil s sporočilom „Življenje po M“, objavljeno dne 3. 7. 2015. 4. Če toženec ravna v nasprotju s 1., 2. in/ali 3. točko te začasne odredbe, je dolžan plačati denarno kazen v višini 1.000,00EUR za vsak dan, ko ne ravna v skladu s 1., 2. in/ali 3. točko te začasne odredbe.

5. Pravna sredstva zoper to začasno odredbo ne zadržijo njene izvršitve.

6. Ta začasna odredba velja do pravnomočne odločitve sodišča o tožbi v tem postopku.

7. Toženec je dolžan tožniku plačati po sodišču odmerjene stroške tega postopka in sicer v roku 8 dni od dneva prejema odločbe o njihovi odmeri, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne zamude dalje do plačila.“ V II. točki izreka je tožeči stranki naložilo povračilo stroškov postopka zavarovanja toženi stranki v višini 499,75 EUR v 8 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka, uveljavljala pa je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP in predlagala spremembo izpodbijanega sklepa z ugoditvijo njenemu predlogu za izdajo začasne odredbe, podrejeno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

3. V odgovoru na pritožbo je tožena stranka predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

O pritožbi zoper I.1. točko v zvezi I.4., I.5., I.6., I.7. in II. točko izreka sklepa

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka je zaradi odstopa od Pogodbe o poslovnem sodelovanju ..., sklenjene med pravdnima strankama dne 25. 9. 2013 (v nadaljevanju Pogodba – A2) in sklicujoča se na 16. člen Pogodbe s tožbo zahtevala prenos portala in aplikacije M ter baze podatkov uporabnikov portala in aplikacije M nanjo (1. točka tožbenega zahtevka). V zavarovanje tega dela tožbenega zahtevka je predlagala izdajo regulacijske začasne odredbe tako, da „je toženec dolžan vzpostaviti delovanje portala in aplikacije M ter omogočiti njuno uporabo tožniku in uporabnikom storitev M z vsebino in na način, kot je bilo urejeno v Pogodbi o poslovnem sodelovanju ... z dne 25. 9. 2013, sklenjeni med tožnikom in tožencem, vse v roku 3 dni“. Prvostopenjsko sodišče je v razlogih izpodbijanega sklepa ugotovilo, da je izpolnjen prvi pogoj za izdajo predlagane začasne odredbe v zavarovanje uveljavljane nedenarne terjatve iz prvega odstavka 272. člena ZIZ – verjetnost obstoja te terjatve. Ugotovilo pa je, da tožeča stranka z začasno odredbo predlaga vzpostavitev prejšnjega stanja, čeprav s tožbo zahteva le prenos baze podatkov uporabnikov portala in aplikacije M na tožnico. Glede na članek v ... dne 4. 8. 2015, iz katerega izhaja izjava tožeče stranke, „da M-ov tožnica trenutno ne prodaja in da v načrtu tudi nima vnovičnega zagona portala, saj je M s svojim zaslonom dovolj funkcionalen za potrebe strank“, pa je sklepalo, da z začasno odredbo predlagana ponovna vzpostavitev portala M ni več v interesu tožnice in ji zato brez izdaje začasne odredbe ne bo nastala težko nadomestljiva škoda. Nasprotno pa bi lahko toženi stranki z izdajo začasne odredbe nastala nenadomestljiva škoda, ker tožena stranka zatrjuje, da je vsebina predlagane začasne odredbe neizvršljiva, ker je imetnik strežnika le-tega dokončno ugasnil (vprašanje neizvršljivosti predlagane začasne odredbe pa terja mnenje sodnega izvedenca računalniške stroke). Glede na to, da je predlagana tudi denarna kazen v višini 1.000,00 EUR dnevno za neizpolnitev odredbe, pa bi bil z izdajo začasne odredbe lahko resno ogrožen finančni položaj in obstoj tožene stranke.

6. Pritožnik graja razloge prvostopenjskega sodišča za sklep o neizkazanem nastanku težko nadomestljive škode glede na izjavo tožnika v časniku ..., ker se ni opredelilo do navedb tožeče stranke o razlogih za tako izjavo – to je poskus omilitve škode, ki tožniku nastaja zaradi toženčeve kršitve pogodbenih obveznosti ter do navedb o izkazanem nezadovoljstvu uporabnikov portala in aplikacije M od onemogočenja uporabe portala in aplikacije M. V zvezi s tem prvostopenjskemu sodišču očita nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, zmotno uporabo materialnega prava in bistveno postopkovno kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ker izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih. Glede tehtanja neugodnih posledic za toženca, če bi se izdana začasna odredba izkazala za neutemeljeno, pa pritožnik izpodbija trditev tožene stranke o nemožnosti vzpostavitve prejšnjega stanja. Meni tudi, da predlagana začasna odredba ni v nasprotju s tožbo, saj tožnik z njo zahteva ravnanje toženca, ki je v okvirih njegovih pogodbenih obveznosti in bo omogočila izvršitev sodbe, ko bo ta postala pravnomočna. Pogodbeno pravico tožnika, da doseže prenos baze podatkov uporabnikov portala in aplikacije M namreč zavaruje ponovna vzpostavitev delovanja portala ter aplikacije ter možnost uporabe storitev M. Zato je predlagani ukrep v okvirih tožbenega zahtevka in manj kot zahtevek za prenos podatkov.

7. S slednjim pritožbenim stališčem o ustreznosti vsebine predlagane začasne odredbe pritožbeno sodišče ne soglaša. Tožeča stranka je namreč sama trdila, da je zaradi toženčevih kršitev pogodbenih obveznosti in glede na ravnanje tožene stranke (izklop portala in aplikacije M dne 3. 7 .2015 in toženčev neodziv na poziv tožeče stranke, naj v dveh dneh ponovno vzpostavi delovanje portala in aplikacije M), dne 17. 7. 2015 odstopila od Pogodbe, sklicujoča se na 108. člen OZ. Posledica take prekinitve pogodbe pa je bila določena v 16. členu, po katerem je bila tožena stranka dolžna prenesti na tožečo stranko portal in aplikacijo M ter bazo podatkov. Kot pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče je tožeča stranka tako oblikovala tudi tožbeni zahtevek v 1. točki tožbenega predloga. Iz vsebine predlagane začasne odredbe, kot jo je že povzelo pritožbeno sodišče zgoraj, pa tožeča stranka od tožene stranke terja nadaljnje izpolnjevanje Pogodbe, čeprav je tožena stranka glede na materialnopravne posledice razvezane pogodbe (prvi odstavek 111. člena OZ) prosta svojih obveznosti iz te pogodbe, razen obveznosti, ki sta jih pravdni stranki dogovorili v 16. členu pogodbe prav za primer prekinitve pogodbe in so rezultirale v postavljenem tožbenem zahtevku v 1. točki tožbenega predloga. Vzpostavitev prejšnjega stanja na način, kot da je Pogodba v celoti še veljavna, torej po materialnem pravu ni več mogoča. Zmotno je namreč stališče pritožnika, da je vsebina začasne odredbe, s katero terja toženčevo izpolnjevanje Pogodbe, za toženo stranko manjše breme kot prenos portala in aplikacije M ter baze podatkov na tožečo stranko in sodi v okvir tožbenega zahtevka. Z zahtevanim prenosom bi bila skrb za delovanje portala in aplikacije M v celoti prenesena na tožečo stranko in ne bi bila več breme tožene stranke. Zato pritožbeno sodišče ugotavlja, da vsebina predlagane začasne odredbe v zavarovanje tožbenega zahtevka na prenos portala in aplikacije M ter baze podatkov ni primerna.

8. Nenazadnje pa že iz odločbe Ustavnega sodišča Up-275/97 izhaja, da je v izjemnih primerih izdaja regulacijske začasne odredbe v smislu začasne ureditve spornega razmerja le-ta mogoča tudi, če je predlog začasne odredbe identičen tožbenemu zahtevku, ob nadaljnjih predpostavkah, da se s tem prepreči nastanek nenadomestljive oziroma sedaj po drugi alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ nastanek za upnika (tožnika) težko nadomestljive škode in ob upoštevanju tudi toženčevega položaja s presojo, ali bi bilo mogoče ob morebitni kasnejši zavrnitvi tožbenega zahtevka odpraviti posledice izdane začasne odredbe, kar je ZIZ v tretji alineji drugega odstavka 272. člena omilil z dolžnostjo tehtanja, ali ne bi dolžnik (toženec) z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku.

9. Ker pa vsebina predlagana začasne odredbe, kot je pritožbeno sodišče že obrazložilo, v zavarovanje tožbenega zahtevka ni primerna, se kot nerelevantni izkažejo pritožbeni očitki prvostopenjskemu sodišču o zmotni in nepopolni presoji tožeči stranki brez izdane začasne odredbe nastale težko nadomestljive škode in o nepravilnem tehtanju neugodnih posledic izdane začasne odredbe.

10. Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi v zvezi s predlaganim zavarovanjem tožbenega zahtevka iz 1. točke tožbenega predloga izkazali deloma za neutemeljene, deloma pa za neupoštevne, je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo v tem delu zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, kot izhaja iz I. točke dispozitiva tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

O pritožbi zoper I.2., I.3. v zvezi z I.4., I.5., I.6. in I.7. točko izreka sklepa

11. Pritožba ni dovoljena.

12. Po četrtem odstavku 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožba ni dovoljena, če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo. Tega se presoja z vidika možnosti, ali bi pritožnik s pritožbo lahko izposloval zanj ugodnejšo rešitev. Pravni interes ima tisti, čigar pravni položaj bi se z odločbo pritožbenega sodišča lahko izboljšal glede na tisto, kar je zahteval v postopku pred sodiščem prve stopnje. Pravni interes za pritožbo mora biti izkazan ves čas pritožbenega postopka.

13. Z vsebino začasne odredbe v I.2. (toženec je dolžan s spletne strani www.....si odstraniti sporočilo „Življenje po M“, objavljeno dne 3. 7. 2015 v roku treh dni) in I.3. točki izreka (tožencu se prepoveduje nadaljnje objave take ali podobne vsebine v zvezi s tožnikom, kot jo je na spletni strani www.....si objavil s sporočilom „Življenje po M“, objavljeno dne 3. 7. 2015), pa tožeča stranka uveljavlja zavarovanje njene nedenarne terjatve iz 2. točke tožbenega predloga, po katerem je toženec dolžan s spletne strani www.....si odstraniti sporočilo z naslovom „Življenje po M“, objavljeno dne 3. 7. 2015, ter na istem mestu objaviti: - preklic neresničnih izjav, da je prenehanje delovanja portala in aplikacije M posledica nekorektnega poslovanja družbe X d. d., - da je U d. o. o. odstopila od pogodbe zaradi neplačil tožnika in da je U d. o. o. zahtevala vsaj plačilo stroškov vzdrževanja, a naj X d. d. tega ne bi izpolnil ter - opravičilo U d. o. o. družbi X d. d., da je naslovnikom sporočila z naslovom „Življenje po M“ namigovala, naj razmislijo, na kateri bencinski črpalki bodo naslednjič pustili svoj denar in sicer v tistem delu, v katerem tožeča stranka zahteva odstranitev sporočila z naslovom „Življenje po M“, objavljeno 3. 7. 2015, s spletne strani www....si.

14. Pritožbeno sodišče pa je dne 10. 2. 2016 prejelo delni umik tožbe, v delu v katerem tožeča stranka terja umik sporočila z naslovom „Življenje po M“ s spletnih strani www.....si, ker je toženec umaknil to sporočilo. Tako se izkaže, da v zavarovanje tega dela tožbenega zahtevka tožnik nima več pravnega interesa za izdajo začasne odredbe, saj nima več pravovarstvene potrebe za uveljavljanje tega zahtevka, posledično pa tudi ne za začasno ureditev spornega razmerja z izdajo začasne odredbe. Ker je vsebina I.3. točke izreka sklepa neposredno povezana z vsebino I.2. točke izreka, je pritožbeno sodišče pritožbo v tem delu kot nedovoljeno na podlagi 1. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrglo, kot izhaja iz II. točke dispozitiva tega sklepa.

15. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi s 154. in 155. členom ZPP in 15. členom ZIZ. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, mora sam nositi svoje pritožbene stroške, dolžan pa je povrniti toženi stranki stroške odgovora na pritožbo in sicer 500 točk po tar. št. 27/6 OT, 10 točk za materialne stroške po členu 11/3 OT, upoštevaje vrednost točke 0,459 EUR, torej 234,09 EUR, povečano za 22. % DDV pa 285,59 EUR. Pritožbeno sodišče je upoštevalo samo tisti del stroškov odgovora na pritožbo, ki so se nanašali na zavarovanje nedenarne terjatve prenosa portala in aplikacije M ter baze podatkov na toženo stranko (torej na izpolnitev pogodbenih obveznosti), ker je le v tem delu pritožbo tožeče stranke meritorno obravnavalo in je stroške odgovora tožene stranke na pritožbo v tem delu pritožbeno sodišče obravnavalo kot potrebne stroške, medtem ko je bilo zavrženje pritožbe v delu, ki se nanaša na prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic posledica delnega umika tožbe (pri čemer je ostalo med pravdnima strankama sporno, ali je delni umik sporočila „Življenje po M“ posledica ravnanja tožene stranke ali tožeče stranke), zato stroškov odgovora tožene stranke na pritožbo v tem delu pritožbeno sodišče ni štelo kot potrebne stroške v smislu 155. člena ZPP. Od priznanih stroškov odgovora na pritožbo gredo v primeru zamude s plačilom toženi stranki tudi zahtevane zamudne obresti (pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča z dne 13. 12. 2006 – Pravna mnenja I/2006).