Jedro

Ker je v času odločanja upravnega organa še vedno učinkoval sklep o dovolitvi obnove postopka v zvezi z odločbo o vpisu tožnika v register pridelovalcev, ni bila podana pravna podlaga za vpis pridelka, ki ga je prijavil tožnik.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 18. 3. 2003, s katero je ta zavrnila tožnikovo pritožbo zoper sklep Upravne enote Sežana z dne 12. 11. 2002. Prvostopni upravni organ je s citiranim sklepom zavrnil tožnikovo vlogo za prijavo pridelka grozdja in vina.

2. Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe navaja, da ni sporno, da je bil postopek, v katerem je bila tožniku izdana odločba o vpisu v Register pridelovalcev grozdja in vina, obnovljen s sklepom Upravne enote Sežana z dne 20. 8. 2001, ki je postal dokončen z odločbo tožene stranke z dne 10. 6. 2002. V času odločanja organa prve stopnje o tožnikovi prijavi pridelkov, vloženi dne 9. 10. 2002, v zadevi obnove postopka v zvezi z odločbo o vpisu tožnika v register pridelovalcev grozdja in vina, še ni bilo pravnomočno odločeno. To pomeni, da je sklep o dovolitvi obnove postopka še vedno učinkoval, saj ga tožena stranka ni odpravila; v postopku presoje zakonitosti odločbe tožene stranke v upravnem sporu pa do izdaje izpodbijane odločbe dne 18. 3. 2003 še ni bilo pravnomočno odločeno. Organ prve stopnje je bil zato dolžan upoštevati sklep o dovolitvi obnove postopka, ki je v skladu z določbo drugega odstavka 272. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP določal tudi zadržanje odločbe o vpisu tožnika v Register pridelovalcev grozdja in vina. Ker tožnika po izdaji sklepa o dovolitvi obnove postopka organ prve stopnje ni mogel šteti za pridelovalca vina in grozdja po določbah Pravilnika o registru pridelovalcev grozdja in vina in katastru vinogradov (Ur. l. RS, št. 44/99 in 79/2000), ni bila podana pravna podlaga za vpis podatkov, ki jih je tožnik prijavil za vpis v register.

3. Tožnik vlaga revizijo (prej pritožbo) iz vseh pritožbenih razlogov. Vrhovnemu sodišču predlaga odpravo izpodbijane sodbe. Navaja, da je sodba pristranska in mu onemogoča opravljati dejavnosti zakonito oziroma tržiti lastnega pridelka. Ne more namreč prijaviti pridelka v register, kot je to navedeno v uradnem listu, ter s tem ustvarjati dohodek zakonito. Z izpodbijano sodbo je kršena tudi pravica do dela in delovnega mesta, pravica do socialne varnosti, osebnega dostojanstva, varstva družine in pravice nepreskrbljenih otrok ter kršitev sodne odredbe Okrajnega sodišča Sežana In 48/05. Izpodbijana odločba je nedopustna tudi zato, ker se že drugič obravnava isti upravni postopek tožene stranke. Glede nadaljnjih upravnih postopkov, še posebno glede upravnega spora U 148/2005, zahteva izločitev sodnika ... iz razlogov, navedenih v sodbi U 222/99. 4. Tožena stranka na revizijo (prej pritožbo) ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče o pravnih sredstvih zoper izdane odločbe sodišča odloča po ZUS-1, če ni s posebnim zakonom drugače določeno, v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba ter so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na te določbe se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna s 1. 1. 2007. 7. Revizija v upravnem sporu je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbi prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži le zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava, za razliko od postopka s pritožbo, kjer se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem okviru je bil izveden tudi revizijski preizkus v obravnavani zadevi.

8. V okviru presoje materialnopravne pravilnosti izpodbijane sodbe revizijsko sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je v času odločanja upravnega organa o tožnikovi prijavi pridelkov še vedno učinkoval sklep o dovolitvi obnove postopka v zvezi z odločbo o vpisu tožnika v Register pridelovalcev grozdja in vina. Po določbi drugega odstavka 272. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP sklep, s katerim se dovoli obnova postopka oziroma odloči, da bo postopek obnovljen, zadrži izvršitev odločbe, glede katere je obnova dovoljena. Zadržanje izvršitve odločbe pa ne pomeni le zadržanja postopka prisilne izvršbe, temveč tudi zadržanja pravnih učinkov odločbe, na katero se nanaša uvedena obnova, v obravnavanem primeru je to odločba vpisa tožnika v Register pridelovalcev grozdja in vina. Zato tudi po presoji Vrhovnega sodišča upravni organ tožnika ni mogel šteti za pridelovalca vina in grozdja po določbah Pravilnika o registru pridelovalcev grozdja in vina in katastru vinogradov in tako ni bila podana pravna podlaga za vpis pridelka, ki ga je prijavil tožnik.

9. Na drugačno odločitev revizijskega sodišča ne morejo vplivati revizijski ugovori o škodi, ki naj bi jo utrpel tožnik zaradi nemožnosti prijave pridelka, kot tudi povsem pavšalni očitki o kršitvah ustavnih pravic. Neupoštevni so tudi revizijski ugovori, ki se nanašajo na sodbe in sklepe, izdane v drugih upravnih sporih (tudi ugovor izločitve sodnika), saj je predmet presoje v obravnavani zadevi le sodba prvostopnega sodišča U 244/2003. 10. Revident ugovarja tudi ugotovljenemu dejanskemu stanju, vendar v reviziji dejanskega stanja ni mogoče izpodbijati, saj revizije po izrecni določbi drugega odstavka 85. člena ZUS-1 ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

11. Revizija ne navaja, katere bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu uveljavlja. Ker v skladu z določbo 86. člena ZUS-1 Vrhovno sodišče po uradni dolžnosti ne pazi na kršitev določb postopka v upravnem sporu, izpodbijane sodbe v tej smeri ni preizkušalo.

12. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo na podlagi 92. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo, saj je presodilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.