Jedro

Po stališču Ustavnega sodišča lahko tožnica, ker je bila v postopku sprejemanja prostorskega akta prikrajšana, da se izjavi o načrtovanih posegih v prostor v njeni neposredni soseščini, v upravnem sporu zoper gradbeno dovoljenje na spornih parcelah uveljavlja ugovore, ki so povezani z varstvom njene lastninske pravice na zemljišču, ki neposredno meji s sporno gradnjo.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Upravne enote Radovljica št. 351-157/2014-69 z dne 26. 3. 2015 se odpravi in se zadeva vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo investitorju A.A. (v tem upravnem sporu prizadeti stranki) izdal gradbeno dovoljenje za novogradnjo enostanovanjske stavbe na zemljišču s parc. št. 115/1 k. o. ..., pod v izreku navedenimi pogoji.

2. Iz obrazložitve med drugim izhaja, da je zemljišče, na katerem je predviden poseg, opredeljeno kot stavbno zemljišče in se nahaja v območju, ki ga ureja Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje planske celote Bled (v nadaljevanju PUP), in sicer v morfološki enoti RI S1/1/1 Ribno – vaško jedro, na območju stanovanj - S, z oznako SE, SE-vile, SEj - območje stanovanj, ki so namenjena pretežno eno ali dvostanovanjskim stavbam. Prvostopenjski organ je ugotovil, da je predvidena gradnja skladna z določbami prostorskega akta. Tožnici je bil položaj stranske udeleženke v postopku priznan kot lastnici sosednjih parcel št. 119 in 120, obe k. o. ...

3. Ministrstvo za okolje in prostor je kot drugostopenjski organ zavrnilo tožničino pritožbo.

4. Tožnica se z navedeno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je vložila pobudo za oceno ustavnosti Odloka o prostorskih sestavinah dolgoročnega in družbenega plana Občine Bled (v nadaljevanju Odlok) in PUP. V nadaljevanju podrobno navaja razloge, zakaj meni, da obravnavana gradnja ni v skladu s prostorskimi akti. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje. Hkrati uveljavlja povrnitev stroškov postopka.

5. Toženka na tožbo ni odgovorila.

K I. točki izreka:

6. Tožba je utemeljena.

7. Po določbah 66. člena Zakona o graditvi objektov mora pristojni organ za gradbene zadeve, preden izda gradbeno dovoljenje, med drugim preveriti, ali je projekt izdelan v skladu s prostorskim aktom.

8. V obravnavanem primeru merila in pogoje za gradnjo določa PUP, ki območja urejanja obravnava skladno z Odlokom (1. in 5. člen PUP).

9. Ustavno sodišče je z odločbo U-I-7/13-26, Up-29/13-27 z dne 5. 11. 2015 (Uradni list RS, št. 89/15) odločilo, da je bil Odlok v delu, ki se nanaša na parc. št. 115/1 in 115/2, obe k. o. ..., v neskladju z Ustavo RS, pri čemer ima ta ugotovitev učinek razveljavitve.

10. V skladu s prvim odstavkom 45. člena Zakona o ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) protiustavne ali nezakonite podzakonske predpise ali splošne akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil, Ustavno sodišče odpravi ali razveljavi. Po tretjem odstavku istega člena razveljavitev učinkuje za naprej, od naslednjega dne po objavi odločbe Ustavnega sodišča o razveljavitvi oziroma po poteku roka, ki ga določi Ustavno sodišče. V primeru razveljavitve se smiselno uporablja določba 44. člena tega zakona. Ta določa, da se zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno.

11. V skladu s povedanim se Odlok ne sme uporabiti za razmerja, ki so sicer nastala pred ugotovitvijo neustavnosti, vendar do tedaj o njih še ni bilo pravnomočno odločeno. Ker tožnica s predmetno tožbo izpodbija gradbeno dovoljenje za novogradnjo enostanovanjske stavbe na zemljišču s parc. št. 115/1 k. o. ..., to pomeni, da o tem še ni bilo pravnomočno odločeno, zato se Odlok v obravnavanem primeru ne sme uporabiti.

12. Iz obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča izhaja, da je občina v postopku priprave in sprejetja Odloka že po javni razgrnitvi in javni obravnavi spremenila namensko rabo spornih parcel, in sicer iz kmetijskega zemljišča v stavbno za stanovanjsko gradnjo. Po presoji Ustavnega sodišča je takšno ravnanje občine v nasprotju z določbami 37. do 39. člena Zakona o urejanju prostora, v zvezi z Zakonom o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju, saj se je prostorski akt po javni razgrnitvi dopolnil s povsem novim posegom v prostor. Pobudnica, ki je tudi tožnica v tem upravnem sporu, kot neposredna mejašica s tem posegom ni bila seznanjena in zato nanj ni mogla reagirati. Po stališču Ustavnega sodišča lahko tožnica, ker je bila torej v postopku sprejemanja Odloka prikrajšana, da se izjavi o načrtovanih posegih v prostor v njeni neposredni soseščini, v upravnem sporu zoper gradbeno dovoljenje na spornih parcelah uveljavlja ugovore, ki so povezani z varstvom njene lastninske pravice na zemljišču, ki neposredno meji s sporno gradnjo.

13. Ker je prvostopenjski organ v obravnavani zadevi preverjal, ali je predvidena gradnja v skladu s pogoji, ki jih PUP določa za stavbna zemljišča, kot je bilo to določeno z razveljavljenim Odlokom, je sodišče zaradi zmotne uporabe materialne prava na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.

14. V ponovljenem postopku prvostopenjski organ ne bo smel uporabiti razveljavljenega Odloka.

K II. točki izreka:

15. Če sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijani upravni akt, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik o povrnitvi stroškov).

16. Sodišče je zato tožnici priznalo stroške iz drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v višini 285,00 EUR. Ob povečanju za 22 % DDV tako znaša nagrada za tožbo 347,70 EUR. Zadeva je bila namreč rešena na seji, tožnico pa je v postopku zastopala odvetniška družba. Sodna taksa za postopek v višini 148,00 EUR bo vrnjena po uradni dolžnosti (op. 6.1./c taksne tarife Zakona o sodnih taksah).