Jedro

Glede na višino in stalnost tožnikovih mesečnih prejemkov je odločitev sodišča prve stopnje o dovolitvi obročnega plačila sodne takse v dvanajstih mesečnih obrokih po 273,67 EUR utemeljena. Če bi bilo namreč tožniku naloženo plačilo sodne takse v enkratnem znesku, bi bila sredstva, s katerimi se preživljata tožnik in njegova zunajzakonska partnerka, občutno zmanjšana, kar je sodišče prve stopnje tudi pravilno ugotovilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zavrne in odločilo, da je tožeča stranka sodno takso za pritožbo v višini 3.284,00 EUR dolžna plačati v dvanajstih zaporednih mesečnih obrokih po 273,67 EUR, pri čemer prvi obrok zapade v plačilo ob prejemu sklepa, vsi nadaljnji obroki pa petnajstega dne v naslednjih mesecih.

2. Proti sklepu se pritožuje tožnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo določilo 11. člena ZST-1. Dikcija zakona govori o strankinih sredstvih, kar pomeni, da ne gre samo za premoženje in denar, pač pa tudi za delovna in ostala sredstva. Sodišče ni upoštevalo okoliščine, da je pritožnik ustvarjalec, ki se vse življenje preživlja izključno z razvojno raziskovalnim delom in ustvarjalnostjo, za kar so potrebna bistveno večja sredstva kot zgolj plačilo hrane, vode in ogrevanja. Sodišče prve stopnje ni skrbno presodilo vseh okoliščin, pri presoji pa se je napačno oprlo na določila Zakona o brezplačni pravni pomoči. Poleg tega je sodišče prve stopnje napačno štelo, da se tožnikova vloga za oprostitev nanaša le na plačilo sodne takse za pritožbo, ne pa tudi na plačilo sodne takse za sodbo, ki znaša 1.026,35 EUR. Skupni znesek sodnih taks, ki jih mora pritožnik plačati, znaša 4.908,00 EUR. V obravnavani zadevi sodišče ni izkazalo lastnega interesa za spoštovanje in učinkovito varovanje človekovih pravic. Zato ni upoštevalo, da gre v obravnavani zadevi tudi za varovanje tožnikove pravice do ustvarjalnosti, ki je predmet zadevne tožbe in vsekakor pomembna okoliščina. Spoštovanje človekovih pravic nedvomno sodi med osnovo, ki ustvarjalcu omogoča delovanje in preživetje, kar je za razsojanje o zadevi pomembno. Sodišče je tožniku naložilo plačilo prvega obroka takse prezgodaj, pred potekom pritožbenega roka. Odločitev sodišča prve stopnje je ogrozila tožnikovo pravico do ustvarjalnosti. Nevestno bi bilo tožnika prisiliti, da se odpove svojim sredstvom za razvojno raziskovalno delo ali v prodajo svojega edinega stanovanja zato, da bo sodišče pripravljeno varovati njegove človekove pravice. Poleg tega sta bila tožnik in njegovo podjetje, upoštevaje enako premoženjsko stanje, s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani P 3983/2006 – III oproščena plačila sodne takse v višini 7.725,00 EUR.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožba v tej zadevi je bila vložena 07. 01. 2008, ko je veljal prejšnji Zakon o sodnih taksah (ZST) (1), zato je glede na prehodno določbo 39. člena ZST-1 (2) pri odločanju potrebno uporabiti določbe ZST. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu sicer navedlo napačno pravno podlago za svojo odločitev o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo, in sicer določili 11. in 12. člen ZST-1, vendar pa navedeno na pravilnost odločitve ni vplivalo, saj so prejšnji predpisi (13. člen ZST) glede taksne oprostitve določali enake vsebinske pogoje, kot jih določa sedaj veljavni ZST-1. 5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnik, ki živi v skupnem gospodinjstvu z zunajzakonsko partnerko, prejema 1.026,35 EUR mesečne pokojnine, partnerka pa 671,25 EUR mesečne pokojnine, da je tožnik lastnik oziroma solastnik stanovanja, v katerem živi (vrednost 200.000,00 EUR), zunajzakonska partnerka pa je lastnica osebnega avtomobila toyota yaris letnik 2007 v vrednosti 6.000,00 EUR in lastnica stanovanja, v katerem živi. Poleg tega imata tako tožnik kot tudi njegova partnerka prihranke (pri banki V. - glej izjavo o premoženjskem stanju A52 in A53). Glede na višino in stalnost tožnikovih mesečnih prejemkov je odločitev sodišča prve stopnje o dovolitvi obročnega plačila sodne takse v dvanajstih mesečnih obrokih po 273,67 EUR in zapadlosti posameznih obrokov utemeljena (drugi odstavek 13. člena ZST). Če bi bilo namreč tožniku naloženo plačilo sodne takse v enkratnem znesku, bi bila sredstva, s katerimi se preživljata tožnik in njegova zunajzakonska partnerka, občutno zmanjšana, kar je sodišče prve stopnje tudi pravilno ugotovilo. Ugotovljeno dohodkovno in premoženjsko stanje tožnika tako utemeljuje obročno plačilo sodne takse za pritožbo. Sklicevanje pritožnika na odločitev Okrožnega sodišča v Ljubljani v zadevi P 2118/2010-II, kjer je bil oproščen plačila sodne takse za postopek o reviziji v višini 7.125,00 EUR niso utemeljene, saj velja oprostitev plačila sodnih taks samo v postopku v katerem je bila oprostitev stranki priznana, zato sodišče v tem postopku na citirano odločitev ni vezana.

6. Na podlagi tretjega odstavka 13. člena ZST sodišče o oprostitvi plačila takse odloča na predlog stranke, ki mu mora predložiti potrdilo o svojih dohodkih in dohodkih družinskih članov v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge za oprostitev ter potrdilo o premoženjskem stanju. Ker je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo na navedena dokazila, so navedbe pritožnika, da bi moralo sodišče pri ugotavljanju premoženjskega stanja upoštevati tudi to, da se ukvarja z raziskovalno ustvarjalno dejavnostjo, za kar potrebuje več sredstev, neutemeljene.

7. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje napačno štelo, da se tožnikova vloga (3) nanaša le na oprostitev plačila sodne takse za pritožbo, ne pa tudi na plačilo sodne takse za sodbo v znesku 1.026,35 EUR, ni utemeljen. Iz predloga za oprostitev taks, ki ga je sodišče prve stopnje prejelo sicer istočasno s pritožbo, ne izhaja jasen predlog pritožnika, da predloga tudi oprostitev plačila takse za sodbo. V skladu s prvim odstavkom 4. člena ZST je takso treba plačati, ko taksna obveznost nastane. V skladu z 2. točko drugega odstavka 4. člena ZST taksna obveznost za sodno odločbo nastane takrat, ko je obravnava zaključena. Na zadnji glavni obravnavi dne 13. 12. 2010, na kateri sta bila prisotna tožnik in njegova pooblaščenka, tožnik predloga za oprostitev plačila sodne takse za sodbo ni podal. Tudi če bi pritožnik v vlogi z dne 01. 02. 2011 tak predlog podal, ta ne bi bil pravočasen, saj bi bil podan po nastanku taksne obveznosti.

8. Ker pritožbeni razlogi niso podani in ker sodišča druge stopnje pri preizkusu izpodbijanega sklepa ni ugotovilo razlogov, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

9. Na podlagi prvega odstavka 366. a člena ZPP je o pritožbi odločala sodnica posameznica.

(1) Ur. l. SRS, št. 30/1978 s spremembami in dopolnitvami.

(2) Ur. l. RS, št. 37/2008 s spremembami in dopolnitvami.

(3) Pritožnik je pritožbo zoper sodbo prve stopnje vložil 31. 01. 2011, ki jo je sodišče prve stopnje prejelo 01. 02. 2011, tega dne pa je sodišče prve stopnje prejelo tudi njegov predlog za oprostitev plačila sodnih taks.