Jedro

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka tožniku redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Preuranjeno pa je zaključilo, da je bila ta nezakonita, ne da bi se jasno opredelilo do posledic predčasne razrešitve tožnika s funkcije likvidacijskega upravitelja oziroma, njenega vpliva na veljavnost pogodbe o zaposlitvi. Če za primer predčasne razrešitve tožnika s funkcije poslovodne osebe, ni bilo dogovorjeno prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi med njim in toženo stranko, bi lahko tožniku delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo le na enega od načinov, ki jih določa zakon. Na kakšen način lahko v taki situaciji zakonito preneha pogodba o zaposlitvi razrešene poslovodne osebe, je Vrhovno sodišče RS že sprejelo jasno stališče. Poslovodna oseba, ki je razrešena, za delo ne izpolnjuje več pogojev, določenih z zakoni in drugimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona in zato ne izpolnjuje oziroma ne more izpolnjevati pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Opisani razlog je v 2. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1 opredeljen kot razlog nesposobnosti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe se razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnik zaposlen pri toženi stranki za nedoločen čas na delovnem mestu svetovalca likvidacijskega upravitelja od 16. 11. 2015 dalje in da mu je delovno razmerje nezakonito prenehalo na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti z dne 30. 12. 2015 (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožniku izstaviti pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas na delovnem mestu svetovalca likvidacijskega upravitelja od 16. 11. 2015 dalje s pravicami, kot so bile dogovorjene v pogodbi zaposlitvi z dne 4. 9. 2015, ga pozvati nazaj na delo (II. točka izreka) in mu tudi po 31. 3. 2016 priznati vse pravice iz delovnega razmerja ter izplačati nadomestilo plače, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila (III. točka izreka). Drugačen tožbeni zahtevek je zavrnilo (IV. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti pravdne stroške v višini 862,13 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila (V. točka izreka).

2. Zoper I., II., III. in V. točko izreka navedene sodbe se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku. Navaja, da sodišče prve stopnje ni ugotovilo, kdaj naj bi pogodba o zaposlitvi z dne 4. 9. 2014 prenehala veljati. V pogodbi o zaposlitvi z dne 9. 4. 2014 ni določeno, da delovno razmerje preneha v trenutku razrešitve tožnika z mesta direktorja ali likvidacijskega upravitelja, niti ni določeno, da bi morala tožena stranka zaposliti tožnika na delovno mesto svetovalca likvidacijskega upravitelja. Ker je med strankama obstajala pisna pogodba o zaposlitvi, ni mogla hkrati obstajati še druga pogodba za drugo delovno mesto. Tožena stranka trdi, da je od 16. 11. 2015 dalje še vedno veljala pogodba o zaposlitvi z dne 4. 9. 2015 in da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti z dne 30. 12. 2015 podana pravočasno. Za presojo zakonitosti odpovedi ni bistveno, kaj je v času med 16. 11. 2015 do 31. 3. 2016 dejansko delal tožnik. Vztraja, da je pogodba o zaposlitvi prenehala veljati z odpovedjo, ne že z razrešitvijo tožnika s funkcije poslovodje, za opravljeno delo po 16. 11. 2015 pa je tožnik prejel plačilo. Tožena stranka nasprotuje ugotovitvam sodišča glede dejanskega opravljanja drugega dela, ki temeljijo na neresnični izpovedbi prič A.A.. Zahteva povračilo stroškov postopka s pritožbo.

3. V odgovoru na pritožbo tožnik prereka navedbe v pritožbi in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/1999 in nasl. - ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni pravilno in popolno ugotovilo dejanskega stanja.

6. Tožnik je s toženo stranko dne 4. 9. 2014 sklenil pogodbo o zaposlitvi. Po 73. členu Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013 - ZDR-1) lahko delodajalec in poslovodna oseba ne glede na 9. člen ZDR-1 (omejitev avtonomije pogodbenih strank) s pogodbo o zaposlitvi drugače uredita pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja, med drugim tudi v zvezi s pogoji in omejitvami delovnega razmerja za določen čas in prenehanjem pogodbe o zaposlitvi. Gre za izjemo od siceršnjega pravila, da lahko pogodba o zaposlitvi preneha le na enega od načinov, določenih z zakonom.

7. Iz 1. člena pogodbe izhaja, da je bila sklenjena za mandatno obdobje od 1. 8. 2014 do začetka postopka likvidacije. V 2. členu pogodbe sta pogodbeni stranki ugotovili, da ima direktor sklenjeno delovno razmerje pri toženi stranki za določen čas v skladu z zakonom in da opravlja funkcijo direktorja za čas mandata. Če pa bi v času trajanja mandata prišlo do začetka likvidacijskega postopka in bi bil direktor imenovan za likvidacijskega upravitelja, se pogodba o zaposlitvi uporablja naprej, v kolikor ni drugače dogovorjeno. Tožnik je bil z dnem začetka postopka likvidacije imenovan za likvidacijskega upravitelja tožene stranke, z dnem 15. 11. 2015 pa razrešen s te funkcije.

8. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka tožniku redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti dne 30. 12. 2015. Vendar pa je preuranjeno zaključilo, da je bila ta nezakonita, ne da bi se jasno opredelilo do posledic predčasne razrešitve tožnika s funkcije likvidacijskega upravitelja oziroma njenega vpliva na veljavnost pogodbe o zaposlitvi. Če za primer predčasne razrešitve tožnika s funkcije poslovodne osebe, ni bilo dogovorjeno prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi med njim in toženo stranko, bi lahko tožniku delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo le na enega od načinov, ki jih določa zakon. Na kakšen način lahko v taki situaciji zakonito preneha pogodba o zaposlitvi razrešene poslovodne osebe, je Vrhovno sodišče RS že sprejelo povsem jasno stališče (prim. opr. št. VIII Ips 187/2009, VIII Ips 474/2009, idr.). Poslovodna oseba, ki je razrešena, za delo ne izpolnjuje več pogojev, določenih z zakoni in drugimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona in zato ne izpolnjuje oziroma ne more izpolnjevati pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Opisani razlog je v 2. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1 opredeljen kot razlog nesposobnosti.

9. Ker sodišče prve stopnje ni raziskalo, ali je pogodba o zaposlitvi z dne 4. 9. 2014 prenehala veljati s predčasno razrešitvijo tožnika s funkcije likvidacijskega upravitelja, tožena stranka v pritožbi utemeljeno nasprotuje presoji sodišča, da je tožnik od 16. 11. 2015 dalje zaposlen za nedoločen čas, in ugoditvi zahtevku za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto svetovalca likvidacijskega upravitelja. Tožnik je imel namreč sklenjeno pisno pogodbo o zaposlitvi z dne 4. 9. 2014, in sicer za delovno mesto direktor oziroma likvidacijski upravitelj. Če prenehanje te pogodbe o zaposlitvi za primer predčasne razrešitve s te funkcije med strankama ni bilo dogovorjeno, potem dejansko opravljanje drugega dela ne spremeni dejstva, da je med strankama še naprej (od 16. 11. 2015 dalje) obstajala pisna pogodba o zaposlitvi. Izstavitev pogodbe o zaposlitvi na podlagi 17. člena ZDR-1 ima delavec pravico zahtevati, če pisna pogodba ni sklenjena in se opravlja delo brez nje, ne pa tudi v primeru, ko je pisna pogodba sklenjena, dejansko pa delavec opravlja drugo delo. Sodno varstvo za izstavitev drugačne pogodbe o zaposlitvi od obstoječe ni predvideno (prim. sodbo in sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 153/2016 z dne 6. 12. 2016).

10. Zaradi zmotne materialnopravne presoje je pritožbeno sodišče na podlagi 355. člena ZPP razveljavilo prvostopenjsko sodbo v izpodbijanem delu in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Glede na naravo stvari in okoliščine primera pritožbeno sodišče ocenjuje, da je z vidika ekonomičnosti in hitrosti postopka smotrno, če se relevantna dejstva ugotovijo v postopku pred sodiščem prve stopnje. V kolikor bi okoliščine oziroma pravno relevantna dejstva prvič obravnavalo le sodišče druge stopnje, bi bila strankam v postopku odvzeta možnost vložitve pravnega sredstva zoper dejansko stanje, ugotovljeno pred drugostopenjskim sodiščem.

11. Sodišče prve stopnje naj v novem sojenju dopolni dokazni postopek tako, da ugotovi vsebino pogodbe o zaposlitvi z dne 4. 9. 2014 oziroma voljo pogodbenih strank glede prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi za primer predčasne razrešitve s funkcije likvidacijskega upravitelja. V kolikor prenehanje pogodbe o zaposlitvi za primer prenehanja opravljanja te funkcije ni bilo dogovorjeno, je lahko tožena stranka dne 30. 12. 2015 veljavno odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Po dopolnitvi dokaznega postopka naj ponovno odloči o utemeljenosti tožbenega zahtevka ter o stroških vsega postopka (tretji odstavek 165. člena ZPP).