Jedro

Ker je po vložitvi tožbe tožnik izvršil inšpekcijski ukrep, izrečen z izpodbijano odločbo v delu, ki se je nanašal nanj in pridobil soglasje upravljalca občinske ceste za obravnavani poseg v varovalni pas lokalne ceste LC496031, je njegov pravni interes za vodenje tega upravnega spora odpadel. Tožnik si svojega dejanskega in pravnega položaja z upravnim sporom na podlagi izpodbojne tožbe ne more več izboljšati, saj je z izvršitvijo izpodbijane odločbe slednja v razmerju do tožnika prenehala učinkovati. V takšnem primeru je za uresničitev pravice do sodnega varstva zoper odločbe upravnih organov predvidena možnost vložitve ugotovitvene tožbe. Tožnik pa v predmetni tožbi ni uveljavljal ugotovitev nezakonitosti izpodbijane odločbe ter tudi ni postavil ugotovitvenega zahtevka.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Inšpektor Medobčinskega inšpektorata in redarstva (v nadaljevanju inšpekcijski, tudi prvostopenjski organ) je tožnikoma (v nadaljevanju tožnik) odredil, da morata takoj po prejemu te odločbe ustaviti vsa dela v zvezi z izgradnjo parkirišča, postavitvijo betonskih robnikov, javne razsvetljave in prometne signalizacije na zemljiščih parcelne št. 376/20 k.o. ... v lasti A. A. in 909/1 k.o. ..., v lasti Republike Slovenije, ob lokalni cesti št. LC496031, zemljišče parcelne št. 376/3 k.o. ..., v lasti Občine Žiri (točka 1 izreka). Tožnik mora takoj po prejemu te odločbe na zemljišču parcelna št. 376/20 k.o. ... ob lokalni cesti LC496031 zavarovati gradbišče tako, da bo po lokalni cesti LC496031 potekal promet varno in neovirano. Zavarovanje gradbišča postavi v sodelovanju in v skladu z navodili upravljalca občinskih cest v Občini Žiri (točka 2 izreka). Tožnik mora v roku pet dni od prejema te odločbe, pri upravljalcu občinske ceste št. LC496031 Občine Žiri vložiti vlogo za pridobitev soglasja za gradbeno poseganje na zemljišču parcelna št. 376/20 k.o. ..., v varovalnem pasu lokalne št. LC496031 (točka 3 izreka). Tožnik, kolikor ne izvede ukrepa iz točke 3 izreka oz. ne pridobi soglasja za posege v varovalnem pasu lokalne ceste št. LC496031, mora v roku trideset dni vzpostaviti prejšnje stanje na zemljišču parcelne št. 376/20 k.o. ... Postopke ureditve stanja oz. vrnitve v prejšnje stanje tožnik izvaja v sodelovanju in skladno z navodili upravljalca občinskih cest v Občini Žiri (točka 4 izreka). V primeru, da tožnik ne bo izvedel ukrepov iz točk 2, 3 in 4 izreka, bo ta ukrep naložen izvajalcu rednega vzdrževanja javnih cest v Občini Žiri na podlagi sklepa o izvršbi in na tožnikove stroške ali pa bo izdan sklep o izvršbi z denarnim prisiljevanjem, s katerim se izreka večkratna kazen do višine 1.000,00 EUR do izvršitve ukrepa inšpektorja (točka 5 izreka). Upravljalec javnih cest v Občini Žiri mora takoj po prejemu te odločbe zaradi ogrožanja varne uporabe lokalne ceste LC496031 izvesti s prometno signalizacijo omejitev uporabe predmetne občinske javne poti ob gradbišču na zemljišču parcelna št. 376/20 k.o. ... Ukrep je začasen in traja do odprave razlogov zanj. Stroške omejitve uporabe predmetne javne poti nosi tožnik (točka 6 izreka). Upravljalec javnih cest v Občini Žiri mora v roku pet dni od dneva prejema te odločbe izvesti oceno škode nastale na lokalni cesti LC496031, zemljišče parcelna št. 376/20 k.o. ..., v lasti in upravljanju Občine Žiri zaradi tožnikovega posega iz točke 1 izreka in o tem obvestiti naslovni inšpekcijski organ in tožnika. Nastalo škodo odpravi upravljalec občinskih cest v Občini Žiri na tožnikove stroške (točka 7 izreka). O izvršitvi te odredbe tožnik obvesti naslovni organ skladno z roki iz izreka. V primeru neupoštevanja ukrepov iz izreka te odločbe bo izveden izvršilni postopek in izrečena globa v višini 500,00 EUR za fizično osebo oz. samostojnega podjetnika, zaradi neupoštevanja ukrepa na podlagi 38. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru, v nadaljevanju ZIN (točka 8 izreka). Vsi stroški upravljalca, ki so posledica poseganja iz točke 1 izreka, gredo v breme tožnika (točka 9 izreka). Pritožba zoper inšpekcijsko odločbo ne zadrži njene izvršitve (točka 10 izreka). Stroškov upravnega postopka ni (točka 11 izreka). Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik brez potrebnega soglasja upravljalca občinskih cest v Občini Žiri izvedel poseg v varovalni pas predmetne lokalne ceste v nasprotju z določbo 97. člena Zakona o cestah (v nadaljevanju ZCes-1), zato je inšpektor na podlagi 118. člena ZCes-1 tožniku izrekel predmetne inšpekcijske ukrepe.

2. Župan Občine Žiri kot pritožben organ je tožnikovo pritožbo zavrnil. 3. Tožnik zoper izpodbijano odločbo vlaga tožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava, nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, kršitve določb postopka in kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Uvodoma povzema potek postopka in vsebino izpodbijane odločbe. V nadaljevanju navaja, da je družba A., d.d. iz Kranja v letu 2014 na širšem območju potoka Račeva v Občini Žiri izvajala vzdrževalna dela, med drugim tudi fiksacijo robnikov na parceli št. 376/20 k.o. ..., katere lastnik je prvo navedeni tožnik. Za ta dela je tudi imela soglasje upravljalca občinske lokalne ceste LC469031 za poseg v varovalni pas občinske ceste na podlagi 97. člena ZCes-1 in prvega odstavka 47. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Žiri (v nadaljevanju Odlok OPPN). Svojih obveznosti pa kljub večkratnim pozivom ni dokončala. Tožnik ne zanika, da je 16. 7. 2020 izvajal gradbena dela in sicer preplastitev asfalta in fiksacijo robnikov na parceli št. 376/20 k.o. ..., s katerimi je želel na svoje stroške odpraviti pomanjkljivosti, ki bi jih morala odpraviti družba A., d.d. Ne strinja pa se, da je za vsak posamezen gradbeni poseg v določenem varovalnem pasu občinske ceste potrebno pridobiti vedno novo soglasje upravljalca občinske ceste. V konkretnem primeru je bilo namreč za obravnavana gradbena dela že izdano soglasje, dela pa niso bila dokončno opravljena. Sklicuje se na načelo pravne varnosti iz 2. člena Ustave RS in na načelo enakosti pred zakonom. Meni, da inšpekcijski organ določbe 97. člena ZCes-1 in prvega odstavka 47. člena Odloka OPPN ni pravilno razlagal, kar pojasni na straneh 5 in 6 tožbe. Materialno pravo je bilo napačno uporabljeno. Tožnik je pridobil Potrdilo o namembnosti predmetnega zemljišča 35000-0010/2016-LPN z dne 26. 1. 2016 za potrebe prometa z zemljiščem iz katerega izhaja, da je zemljišče namenjeno za parkirišče. Na to potrdilo se je tožnik zanesel in je tako bil v dobri veri. Tožnik z obravnavanimi gradbenimi posegi ni neposredno škodoval javni cesti in tudi ni ogrožal uporabnike predmetne javne poti. Sklicuje se na 5. člen ZCes-1. Svoja stališča glede nastanka škode navaja na strani 7 tožbe ter predlaga zaslišanje obeh tožnikov in postavitev izvedenca gradbene stroke. Prilaga tudi fotografijo obravnavanih gradbenih del. Napačno je ugotovljeno dejansko stanje v delu, kjer inšpektor navaja, da je tožnik izvajal gradbena dela širitve parkirišča, postavljanja betonskih robnikov v dolžini 73 m in postavljanja javne razsvetljave ter prometne signalizacije na parceli št. 376/20 k.o. ... Iz predloženih fotografij izhaja, da gre zgolj za fiksacijo robnikov in mestoma za delno preplastitev asfalta, ne pa za širitev parkirišča. Tožnik je zgolj odpravljal pomanjkljivosti in ni povzročal škode ter tudi ni ogrožal oz. zmanjšal varnost prometa na varovalnem pasu predmetne lokalne ceste. V postopku so bile tudi storjene bistvene kršitve določb postopka po 3. točki drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ker drugonavedenemu tožniku ni bila dana možnost, da se v inšpekcijskem postopku izjavi o vseh dejstvih in dokazih, kar pojasni na straneh 10 in 11 tožbe. Ugovarja pa tudi kršitev 2. člena, 14. člena, 22. člena in 33. člena Ustave RS in 14. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, kar pojasni na straneh 11 do 13 tožbe. Zaradi vseh navedenih nepravilnosti sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovni postopek oz. podrejeno, da izpodbijano odločbo in odločbo pritožbenega organa odpravi ter zadevo vrne v ponovni postopek oz. še podrejeno, da odločbo pritožbenega organa odpravi in zadevo vrne v ponovni postopek. V vsakem primeru pa naj tožniku prisodi povrnitev stroškov postopka v roku 15 dni od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe, dodatno utemeljuje svojo odločitev ter sodišču predlaga, da tožbo zavrne in odloči, da tožnik nosi stroške postopka.

5. Tožnik in tožena stranka v pripravljalnih vlogah dodatno argumentirata svoje navedbe in podajata dokazne predloge.

**K I. točki izreka:**

6. Tožba ni dovoljena.

7. Sodišče je pri predhodnem preizkusu tožbe najprej presojalo ali tožnik izkazuje pravni interes za vsebinsko presojo tožbe, s katero je zahteval odpravo izpodbijane odločbe.

8. V upravnem sporu sodišče na podlagi 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. Po drugem odstavku 2. člena ZUS-1 je upravni akt upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Vsak, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov s tožbo v upravnem sporu, mora za to izkazati pravni interes. Pravni interes je procesna predpostavka za dopustnost upravnega spora. Navedeno pomeni, da mora tožnik ves čas upravnega spora izkazovati pravo-varstveno potrebo, da je poseg sodišča potreben, ker drugače, njegove pravice oz. na zakon oprte koristi ne bi bile zavarovane. Povedano drugače to pomeni, da mora tožnik izkazati, da bi morebiten uspeh v upravnem sporu zanj pomenil določeno pravno korist oz. izboljšanje njegovega pravnega položaja, ki ga brez tega ne bi mogel doseči. 9. Po prvem odstavku 33. člena ZUS-1 se s tožbo v upravnem sporu lahko zahteva odprava upravnega akta (izpodbojna tožba), ugotovitev nezakonitosti upravnega akta, s katerim je bilo poseženo v tožnikove pravice ali pravne koristi (ugotovitvena tožba), izdajo oziroma vročitev upravnega akta (tožba zaradi molka) in spremembo upravnega akta (tožba v sporu polne jurisdikcije).

10. V konkretnem primeru je tožnik zoper izpodbijano odločbo vložil izpodbojno tožbo in z njo zahteval njeno odpravo ter vrnitev zadeve v ponovni postopek. Odprava upravnega akta pomeni vzpostavitev stanja kot je bilo pred njegovo izdajo in možnost ponovitve upravnega postopka oz. ponovnega odločanja pred pristojnim organom (tretji odstavek 64. člena ZUS-1). Ker pa je po vložitvi tožbe (tožba vložena 2. 11. 2020) tožnik izvršil inšpekcijski ukrep, izrečen z izpodbijano odločbo v delu, ki se je nanašal nanj in pridobil soglasje upravljalca občinske ceste 351-0145/2020-14 z dne 20. 1. 2021 za obravnavani poseg v varovalni pas lokalne ceste LC496031, je njegov pravni interes za vodenje tega upravnega spora odpadel. Tožnik si svojega dejanskega in pravnega položaja z upravnim sporom na podlagi izpodbojne tožbe ne more več izboljšati, saj je z izvršitvijo izpodbijane odločbe slednja v razmerju do tožnika prenehala učinkovati. V takšnem primeru je za uresničitev pravice do sodnega varstva zoper odločbe upravnih organov predvidena možnost vložitve ugotovitvene tožbe (druga alineja prvega odstavka 33. člena ZUS-1). Tožnik pa v predmetni tožbi ni uveljavljal ugotovitev nezakonitosti izpodbijane odločbe ter tudi ni postavil ugotovitvenega zahtevka. Sodišče na podlagi prvega odstavka 40. člena ZUS-1 presoja upravni akt zgolj v mejah tožbenega predloga, ki pa je v konkretni zadevi odprava izpodbijanega akta. Sodišče ni dolžno tožnika posebej pozivati, naj izkaže pravni interes za ugotovitveno tožbo, ugotovitveni zahtevek pa tudi ni sam po sebi vsebovan v tožbeni zahtevi za odpravo izpodbijanega akta.1

11. V predhodnem preizkusu tožbe po 36. členu ZUS-1 sodišče s sklepom tožbo zavrže med drugim, če ugotovi, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist. V konkretnem primeru po povedanem tožnik ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor. Pravni interes pa predstavlja eno od splošnih procesnih predpostavk za vložitev tožbe v upravnem sporu, na katero je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti. Sodišče je podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 s sklepom tožbo zavrglo, ker je ugotovilo, da si tožnik s tožbo ne more izboljšati svojega pravnega položaja.

12. Tožnik s tožbo izpodbija odločbo inšpekcijskega organa v celoti, tudi v delu, ki se nanaša na upravljalca javnih cest v Občini Žiri (točki 6 in 7 izreka). Sodišče je tudi v tem delu tožnikovo tožbo zavrglo na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, saj tožnik v tem delu ne more biti stranka v postopku.

**K II. točki izreka:** Izrek o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri trpi vsaka stranka stroške postopka, če sodišče tožbo zavrže. 1 Tako sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 159/2015 z dne 20. 1. 2016.