Jedro

Plačilo v izvršbi je bilo izvedeno na podlagi pravnomočne sodne odločbe, ki ni bila nikdar razveljavljena ali spremenjena, zato za to plačilo ni mogoče trditi, da je bilo izvedeno brez pravnega temelja ali da bi podlaga za plačilo pozneje odpadla. Četudi se zdi nepravilno in nemoralno, da tožeča stranka ne bi bila upravičena do vrnitve preplačanega zneska, pa bi kaj takega morala pravočasno in pravilno uveljavljati v sodnem postopku VL 86309/2008 oziroma bi to lahko storila le v primeru, da bi bil ta izvršilni naslov kasneje odpravljen.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje: - v izpodbijani III. točki izreka spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek za plačilo 4.575,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23.9.2009 do plačila, - v izpodbijani VI. točki izreka pa se spremeni tako, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki v roku 15 dni povrniti njene stroške postopka v znesku 1.065,24 EUR, v primeru zamude pa še zakonske zamudne obresti za čas od poteka roka za plačilo do plačila, svoje stroške pa je tožeča stranka dolžna sama nositi.

II. V preostalem delu se pritožba: - zoper izpodbijano VI. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje zavrne, - zoper izpodbijano V. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje pa zavrže. III. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni povrniti toženi stranki njene stroške pritožbenega postopka v znesku 660,04 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za plačilo do plačila, svoje stroške pritožbenega postopka pa je dolžna nositi sama.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo (pravilno bi bilo sodba in sklep) je sodišče prve stopnje (I.) sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 10187/2010 z dne 28.1.2010 v celoti razveljavilo tudi v delu, ki nalaga toženi stranki, da poravna v predlogu navedeno terjatev in stroške izvršilnega postopka, (II.) zaradi umika tožbe ustavilo postopek v višini 1.331,52 EUR s pripadki, (III.) toženi stranki naložilo v plačilo 4.575,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23.9.2009 do plačila, (IV.) zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 2.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23.9.2009 do plačila, (V.) zavrglo pobotni ugovor v višini 4.220,79 EUR in (VI.) tožeči stranki naložilo v plačilo stroške tožene stranke v višini 257,18 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper III., V. in VI. točko izreka te odločbe se je pravočasno pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov (1. odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) in predlagala, naj višje sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tudi v tem delu zavrne in spremeni odločitev o stroških postopka oziroma da odloči tudi o pobotnem ugovoru tožene stranke, podrejeno pa naj zadevo vrne v nov postopek pred sodišče prve stopnje v ponovno razsojo. Priglasila je tudi pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala, naj jo višje sodišče zavrne in potrdi izpodbijano sodbo, pri čemer je priglasila tudi stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena, delno pa ni dovoljena.

O pritožbi zoper III. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje

5. Tako iz izpodbijane sodbe kot iz spisa izhaja, da je tožeča stranka na račun računa št. 00017-2008 po pravnomočnem sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine VL 86309/2008, ki je bil izdan 23.10.2008, plačala znesek 11.168,65 EUR z zamudnimi obrestmi in stroški. Iz navedb tožeče stranke pa izhaja, da naj bi ta isti račun do zneska 4.575,20 EUR plačala 22.8.2008, torej pred pravnomočnostjo in tudi pred izdajo sklepa o izvršbi. Tožeča stranka znesek 4.575,20 EUR zahteva, ker naj bi bila tožena stranka za ta znesek obogatena na škodo tožeče stranke, sodišče prve stopnje pa je temu sledilo.

6. Kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, je prejeto dolžan vrniti (1. odstavek 190. člena Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ). Obveznost vrnitve pa nastane tudi, če kdo nekaj prejme glede na podlago, ki je kasneje odpadla (3. odstavek 190. člena OZ).

7. Tožeča stranka je znesek 4.575,20 EUR plačala 22.8.2008, pri čemer ne trdi, da tega dne na račun računa št. 00017-2008 tega zneska ni dolgovala. S tem pa se izkaže, da je takrat (ob prostovoljnem plačilu) obstajala pravna podlaga za plačilo tega zneska.

8. Po tem je sodišče izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine VL 86309/2008, zoper katerega je tožeča stranka sicer pravočasno ugovarjala, vendar pa ni pravilno plačala sodne takse za ugovor, zaradi česar je sodišče štelo ugovor za umaknjen. Stanje je torej tako, kot da ugovora sploh ni vložila. Plačilo v izvršbi je bilo izvedeno na podlagi pravnomočne sodne odločbe, ki je tožeči stranki nalagala plačilo 11.168,65 EUR z zamudnimi obrestmi in stroški. Plačilo v izvršbi je bilo tako izvedeno na podlagi pravnomočne sodne odločbe, ki ni bila nikdar razveljavljena ali spremenjena, zato za to plačilo ni mogoče trditi, da je bilo izvedeno brez pravnega temelja ali da bi podlaga za plačilo pozneje odpadla.

9. S tem pa se izkaže, da ni mogoče trditi, da bi bila tožena stranka brez pravnega temelja obogatena na škodo tožeče stranke, kar že ves čas postopka zatrjuje tožena stranka. Zakaj je prišlo do pravnomočnosti sklepa o izvršbi VL 86309/2008, v tem postopku ni dopustno presojati. Tudi če je res prišlo do preplačila računa št. 00017-2008, tega v zdaj obravnavani zadevi ni več mogoče ugotavljati, saj je bilo s pravnomočnim sklepom o izvršbi VL 86309-2008 pravnomočno odločeno, da je tožeča stranka najmanj na dan izdaje sklepa o izvršbi tožeči stranki še vedno dolžna plačati 11.168,65 EUR z obrestmi in stroški. Četudi se zdi nepravilno in nemoralno, da tožeča stranka ne bi bila upravičena do vrnitve preplačanega zneska, pa bi kaj takega morala pravočasno in pravilno uveljavljati v sodnem postopku VL 86309/2008 oziroma bi to lahko storila le v primeru, da bi bil ta izvršilni naslov kasneje odpravljen. V skladu s 190. členom OZ pa tega zneska ne more zahtevati nazaj, za kaj takega nima pravne podlage, zato ni mogoče trditi, da je nezakonito, da bi tožena stranka ta znesek obdržala.

10. Pritožba tožene stranke zoper III. točko izreka izpodbijane sodbe je tako utemeljena, zato je višje sodišče pritožbi v tem delu ugodilo in spremenilo izpodbijano sodbo tako, da je tožbeni zahtevek za plačilo 4.575,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23.9.2009 do plačila zavrnilo (1. odstavek 351. člena ZPP).

O pritožbi zoper V. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje

11. Sodišče o pobotnem ugovoru odloča le v primeru, da obstaja terjatev tožeče stranke do tožene stranke. Ker v obravnavani zadevi ta terjatev ne obstaja, tudi ni podlage za odločanje o pobotnem ugovoru. Tožena stranka pa zaradi zavrnitve tožbenega zahtevka v celoti tudi nima več pravnega interesa za odločanje o pobotnem ugovoru. Višje sodišče je zato pritožbo v tem delu zavrglo (4. odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 1. točko 365. člena ZPP).

O pritožbi zoper VI. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje

12. Sodišče prve stopnje je dovolj obrazložilo svojo odločitev o stroških. Pri tem zadostuje, da se pri odločitvi sklicuje na stroškovnik tožene stranke, iz katerega je razvidno, katerih stroškov ni priznalo – to je nagrada za narok z dne 3.7.2012, saj se v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi tudi v primeru, če sodišče opravi več narokov, prizna le ena nagrada za narok, ni pa priznalo tudi dodatnih stroškov tiska in kopij. Tožena stranka se je imela možnost seznaniti z navedenim in opredeljeno navesti, katere od teh stroškov in zakaj bi ji moralo sodišče prve stopnje še priznati, česar pa ni storila, zato se tudi višjemu sodišču s tem ni treba podrobneje ukvarjati. Pravilna je torej odmera stroškov toženi stranki v višini 1.065,24 EUR, zato v tem delu pritožba tožene stranke ni utemeljena.

13. Ker je višje sodišče spremenilo III. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje, je v skladu z 2. odstavkom 165. člena ZPP spremenilo tudi odločitev o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje. Tožena stranka je v postopku uspela, zato je upravičena do povračila vseh odmerjenih stroškov postopka v višini 1.065,24 EUR, tožeča stranka pa bo morala sama nositi svoje stroške postopka.

O stroških pritožbenega postopka

14. Izrek o teh stroških temelji na 154. in 155. členu ZPP v zvezi z 2. odstavkom 165. člena ZPP. Tožena stranka je s pritožbo delno uspela, zato ji mora tožeča stranka povrniti stroške, ki so ji nastali s tem delom pritožbe. Višje sodišče ji je glede na to priznalo nagrado za pritožbo v znesku 312,00 EUR, pavšalni znesek po tar. št. 6002 20,00 EUR, 22% DDV v znesku 73,04 EUR in takso za pritožbo 255,00 EUR. Ni pa ji priznalo stroškov kopij in tiska, saj ti stroški niso utemeljeni. Stroški tožeče stranke z odgovorom na pritožbo pa niso bili potrebni, poleg tega pa tožeča stranka v postopku ni uspela niti delno.