Jedro

ZD je vrsto postopka in čas, v katerem je nujni delež mogoče uveljaviti, sam omejil, vendar izključno z določiloma o zastaranju in učinkih pravnomočnega sklepa o dedovanju. Ker ZD uveljavljanje te pravice ne veže na čas obravnavanja pred sodiščem prve stopnje oziroma zaključka zapuščinske obravnave, pritožnicama ni mogoče odreči, da svojo pravico uveljavita tudi po obravnavi.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep v izpodbijanem delu (točka I/1) razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo obseg zapuščine, razglasilo za zakonite dediče V.B.Š. do 1/2 zapuščine ter pritožnici M.K.M. in M.K. vsako do 1/4 zapuščine ter hkrati ugotovilo, da so zakonite dedinje sklenile dedni dogovor glede zapuščine, in sicer osebnega avtomobila Opel Corsa ter denarnih sredstev zapustnika.

Zoper navedeno odločitev se dedinji M.K.M. in M.K. po svojem pooblaščencu pravočasno pritožujeta in uveljavljata vse pritožbene razloge. Zatrjujeta, da sta na naroku dne 26. 5. 2009 presenečeni ugotovili, da v zapuščini ni praktično nobenega premoženja. Sodišče jim je sicer pojasnilo, da nepremičnin ni v zapuščini, ker jih je pokojni pred smrtjo odtujil z darilno pogodbo in pogodbo o dosmrtnem preživljanju, kot prava neuki stranki pa nista vedeli, da imata pravico zahtevati vrnitev daril zaradi odprave prikrajšanja nujnega deleža. Sodišče jo na to pravico sploh ni opozorilo, zato posledično tudi nista dali ustreznih izjav o uveljavljanju nujnega deleža in zahteve po vrnitvi daril. Zaradi tega sta preko pooblaščenca še pred izdajo sklepa o dedovanju vložili zahtevo za nujni delež in zmanjšanje daril, a sodišče ni razpisalo naroka, temveč je še isti dan sestavilo in odpravilo izpodbijani sklep. Pritožnici pa poudarjata, da lahko nujni dedni delež uveljavljata vse do konca zapuščinskega postopka in v času, ko sta podali svojo zahtevo, zapuščinski postopek še ni bil končan in tudi še ni bil izdan izpodbijani sklep. Tako sta zahtevo za nujni delež in zmanjšanje daril podali pravočasno, zato je potrebno izpodbijani sklep razveljaviti.

Sodedinja V.B.Š. v odgovoru na pritožbo predlaga, da se ta kot neutemeljena zavrne.

Pritožba je utemeljena.

Po določbi 220. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) pravnomočen sklep veže osebe, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku. Ker so torej dediči vezani le na pravnomočen sklep, lahko tudi po zaključenem naroku podajajo ugovor, dajejo izjave in navajajo dejstva. Tudi glede na določbo 3. odstavka 205. člena ZD lahko dediči podajo izjavo do konca postopka in ne le do izdaje sklepa o dedovanju.

Upoštevajoč gornje določbe, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sicer po podatkih oziroma izjavah strank, s katerimi je sodišče prve stopnje razpolagalo, pravilno odločilo o dedovanju zapustniku lastnega premoženja. Uveljavljanje pravice do nujnega deleža je v dispoziciji upravičencev, zato sodišče o nujnem dednem deležu odloča samo na zahtevo upravičencev (člen 40 ZD). Pritožnici pa sta šele z vlogo z dne 1.6.2009, torej po opravljeni zapuščinski obravnavi z dne 20.5.2009, uveljavljali nujni dedni delež oziroma zmanjšanje daril. Pri odločitvi, ali lahko pritožnici po zaključeni zapuščinski obravnavi uveljavljata nujni dedni delež, je potrebno upoštevati, da nujni dedič svojo pravico primarno uveljavlja v zapuščinskem postopku in da je po pravnomočnem zaključku zapuščinskega postopka ne more uveljaviti v pravdi, če mu je bila dana možnost, da jo uveljavi v zapuščinskem postopku (člen 220 ZD). Pritožnicama je bila možnost uveljavljanja nujnega dednega deleža v zapuščinskem postopku dana, zato v primeru zavrnitve njune pritožbe te pravice v pravdi ne bi mogli uveljaviti. Z določbo člena 41 ZD je omejen čas, po katerem je zaradi uveljavljanja nujnega dednega deleža mogoče zahtevati zmanjšanje oporočnih razpolaganj, na posamezno fazo zapuščinskega postopka pa zakon uveljavljanja te pravice ni omejil. Upoštevajoč posebno naravo zapuščinskega postopka, gre zaključiti, da je ZD vrsto postopka in čas, v katerem je nujni delež mogoče uveljaviti, sam omejil, vendar izključno z določiloma o zastaranju in učinkih pravnomočnega sklepa o dedovanju. Ker ZD uveljavljanje te pravice ne veže na čas obravnavanja pred sodiščem prve stopnje oziroma zaključka zapuščinske obravnave, pritožnicama ni mogoče odreči, da svojo pravico uveljavita tudi po obravnavi, kot sta to zahtevali z vlogo z dne 1.6.2009. Upoštevajoč navedeno, je bilo potrebno pritožbi obeh dedinj ugoditi in sklep sodišče prve stopnje v izpodbijanem delu razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s členom 163 ZD). Upoštevajoč zgornjo obrazložitev, bo moralo sodišče ponovno razpisati zapuščinsko obravnavo in odločiti, ali sta pritožnici upravičeni do nujnega dednega deleža oziroma ali je utemeljen tudi njun zahtevek za vrnitev daril, danih zakoniti sodedinji.