Jedro

Spremenjena določba 56. člena ZIZ sledi eventualni maksimi pri navajanju dejstev in predlaganju dokazov, ki je uveljavljena tudi v pravdnem postopku. Potrebno je slediti temeljnemu pravdnemu postopku tudi glede smiselne uporabe prehodne določbe, ki se nanaša na navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov (3. odstavek

499. člena ZPP). Spremenjeno določbo 56. člena ZIZ je uporabiti tako, da obveznost navedbe vseh mogočih ugovornih razlogov po 1. odstavku

56. člena ZIZ začne veljati s prvim rednim, po 2. odstavku pa s prvim izrednim ugovorom, vloženim po uveljavitvi zakona.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep v izpodbijanem delu (1. in 2. odstavek izreka) razveljavi ter zadeva vrne v tem obsegu sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožbeni stroški so nadaljnji izvršilni stroški.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnikov z dne 20.12.2002 zavrglo (1. odstavek izreka); nadaljnje izvršilne stroške upnika odmerilo na 271.302,00 SIT (2. odstavek izreka); izvršbo odložilo, do pravnomočnosti tega sklepa (3. odstavek izreka) in dolžnika oprostilo plačila sodnih taks, pri čemer ta sklep učinkuje od 20.12.2002 (4. odstavek izreka).

Zoper odločitvi v 1. in 2. odstavku izreka sklepa se dolžnika pravočasno pritožujeta iz vseh pritožbenih razlogov in predlagata, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da postopek ustavi oziroma, da sklep v izpodbijanem delu razveljavi in v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navajata, da se je sodišče postavilo na stališče, da naj bi dolžnika ugovor vložila prepozno in se zato sploh ni spuščalo v vsebinski del ugovora, čeprav je več kot očitno, da sta bila upnika s svojo terjatvijo že zdavnaj poplačana in celo preplačana in je v njunem ravnanju zaznati tudi sum storitve kaznivega dejanja.

Dolžnikoma ni znano, kdaj sta prejela sklep o izvršbi v tej zadevi, je pa res, da je imela dolžnica odprtih več zadev. Dolžnika sta bila kot laika vseskozi v dobri veri, da je zadeva zaključena, saj je dolžnica upnikoma plačala več, kakor jima je kdajkoli dolgovala. Šele v kazenskem postopku, ki sta ga zoper dolžnico sprožila upnika, se je v letu 2001, ko je bila dolžnici izrečena oprostilna kazenska sodba, pokazalo, da sta si avto dejansko prisvojila upnika in je to postalo novo dejstvo, ki ga je šele potem, torej davno po pravnomočnosti izvršilnega sklepa, lahko uveljavljala dolžnica. Dolžnika ne moreta razumeti razlogovanja sodišča, češ, da ker naj ne bi vložila prvotnega ugovora in je postal izdani sklep o izvršbi pravnomočen, naj bi to bilo sedaj zacementirano za vse čase in kljub temu, da sta dolžnika v celoti poplačala svoj dolg, pa morda o tem nista pravočasno obvestila sodišča. Poleg tega je sodišče tudi napačno uporabilo materialno pravo, saj ne bi smelo uporabiti določil sedaj veljavnega Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, glede na to, da je bila izvršba s strani upnikov vložena v začetku leta 1998, sklep o izvršbi naj bi postal pravnomočen v maju 1998, ZIZ v prvotni obliki je začel veljati s 15.10.1998, sedaj veljavni ZIZ-A, ki ga je sodišče napačno uporabilo pri svojem odločanju, pa je začel veljati šele 21.9.2002. Sodišče zato ugovora dolžnikov ne bi smelo zavreči na podlagi zdajšnjega 2. odstavka 56. člena ZIZ-A. Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnikov po izteku roka kot prepoznega zavrglo in sicer na podlagi v času odločanja veljavnih določb Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS št. 51/98 s spremembami in dopolnitvami - ZIZ) in sicer 3. odstavka 58. člena ZIZ v zvezi s 1. in 2. odstavkom 56. člena ZIZ. Zaključilo je, da bi dolžnika razloge iz tega ugovora lahko uveljavljala že v ugovoru zoper sklep o izvršbi (ki ga sicer nista vložila). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje spremenjeno določbo 56. člena ZIZ (ki je stopila v veljavo z uveljavitvijo novele ZIZ-A, Uradni list RS, št. 75/2002, z dnem 21.9.2002) delno napačno uporabilo, v posledici česar je napačno uporabilo tudi določbo 3. odstavka 58. člena ZIZ. Ne drži pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje spremenjenih določb 56. člena ZIZ sploh ne bi smelo uporabiti, ker je bil predlog za izvršbo v tej zadevi vložen že dne 29.12.1997, sklep o izvršbi pa izdan že 25.2.1998. Spremenjena določba se namreč uporablja od uveljavitve zakona, saj ni obsežena v prehodni ureditvi iz 2. odstavka 122. člena ZIZ-A. Vendar pa jo je sodišče prve stopnje delno napačno uporabilo. Spremenjena določba 56. člena ZIZ sledi eventualni maksimi pri navajanju dejstev in predlaganju dokazov, ki je uveljavljena tudi v pravdnem postopku. Potrebno je slediti temeljnemu pravdnemu postopku tudi glede smiselne uporabe prehodne določbe, ki se nanaša na navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov (ki je sicer ZIZ-A ne vsebuje). Če je bil v pravdnem postopku pred uveljavitvijo zakona, ki je uvedel navedeno prekluzijo, že opravljen prvi narok za glavno obravnavo, smejo stranke navajati nova dejstva in predlagati dokaze ter se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke, najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo po uveljavitvi zakona (3. odstavek 499. člena Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/99 - ZPP). Smiselno temu je po mnenju pritožbenega sodišča, uporabiti spremenjeno določbo 56. člena ZIZ tako, da obveznost navedbe vseh mogočih ugovornih razlogov po 1. odstavku 56. člena ZIZ začne veljati s prvim rednim, po 2. odstavku pa s prvim izrednim ugovorom, vloženim po uveljavitvi zakona (primerjaj tudi komentar v točki 8 k 56. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju s komentarjem novele, Založba GV, Ljubljana 2002). To pomeni, da je v konkretnem primeru dolžnikoma še dopuščeno, da v tem prvem izrednem ugovoru, vloženem po uveljavitvi spremenjene določbe

56. člena ZIZ, navajata tudi razloge, ki bi jih sicer lahko uveljavljala že v ugovoru zoper sklep o izvršbi. V morebitnem naslednjem ugovoru po izteku roka, pa ju bo prekluzija že vezala.

Ker se sodišče prve stopnje zaradi delne napačne uporabe določbe 56. člena ZIZ, ni opredeljevalo do vsebine ugovornih navedb, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. odstavek

365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). O ugovoru bo moralo sodišče prve stopnje vsebinsko odločiti.

Pritožbeni stroški so nadaljnji izvršilni stroški.