Jedro

Zaključek sodbe, da je bilo mnenje jasno, natančno in prepričljivo, ni le neutemeljen, ampak tudi neobrazložen. Zaradi tega je podana kršitev tretjega odstavka 254. člena ZPP. Ker mnenje zato ne daje zanesljive podlage za sklep o nedokazanosti tožbene trditve, da pokojni ob sklenitvi obravnavanih pogodb ni bil razsoden, se pravi, da ni bil sposoben razumeti pomena izjave poslovne volje in njenih pravnih posledic, je zaradi navedene kršitve podan dvom o pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja. Ugotovljena kršitev postopka je torej bistvena v pomenu prvega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugim sodnikom.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v drugem sojenju zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti pogodbe o ustanovitvi služnosti stanovanja, sklenjeni 27. 2. 2014 med A. A. in tožencema in za ugotovitev ničnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju, sklenjeni 18. 3. 2014 med istimi strankami, za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za izbris služnosti stanovanja in izbris lastninske pravice v korist tožencev. Tožniku je naložilo povrnitev stroškov postopka tožencev.

2. Tožnik v pritožbi zoper sodbo uveljavlja razloge zmotne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in opravi novo sojenje ter zahtevku ugodi, podrejeno pa, naj zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugim sodnikom.

Dokazni predlog za zaslišanje priče P. P. je bil prepozen. Pričo se vabi na naslov, kjer je bila nazadnje prijavljena. Če je vročevalec ne bi našel, bi bila pošiljka vrnjena sodišču z oznako neznan. Njegovo izpovedbo je treba izločiti iz spisa.

Pritožbeno sodišče je v prvem sojenju navedlo, da bo izvedensko mnenje jasno, izčrpno in nedvoumno šele, ko bo izvedenec podal obrazloženo mnenje o pomembnosti vsake od okoliščin, ki so po pritožnikovem mnenju vplivale na pokojnikovo razsodnost ob sklepanju pogodb. Sodišče prve stopnje te naloge ni izpolnilo.

Sodišče prve stopnje ni izdalo dopolnilnega sklepa, s katerim bi izvedencu naložilo, kaj naj naredi. Izvedencu je le poslalo sklep pritožbenega sodišča in tožnikove pripombe, dane v prvem sojenju.

Izvedenec je v pisni dopolnitvi in v zaslišanju navedel, da vztraja pri svojem prvotno podanem mnenju. Vztrajal je pri tem, da je bil vzrok pokojnikove smrti pljučnica. V splošni razlagi, ali je bil pokojni ob sklepanju poslov trezen, se je skliceval na izpoved notarja. Ko se je ubadal z vprašanji vsebnosti K-MVC oziroma MVC, je priznal, da je to marker za alkoholizem, in omenil različne možne načine določenih pojavov. Po predočenju izpovedbe pokojnikovega osebnega zdravnika je potrdil, da vsekakor obstaja možnost, da alkoholizem vpliva na kognitivne sposobnosti in da je obstoj navedenega markerja zelo pogost prav pri alkoholizmu.

Pokojnikov osebni zdravnik je 3. 2. 2014 v karton zapisal, da ni sprememb v pivskih navadah. Izvedenčevo opiranje na izjavo pokojnega je zato neverodostojno. Poleg tega je vrednost K-MCV 21. 2. 2014 znašala 100.9 f/L, kar pomeni, da je bila močno povečana glede na normalne vrednosti (81 do 94 f/L). Povečan MCV se pojavi po redni vsakodnevni več kot šesttedenski zlorabi alkohola. Ker je doba obstoja eritrocitov dolga in znaša 120 dni, navedeni podatek pomeni, da je pokojni užival alkohol vsaj še januarja in februarja 2014. Pokojnikova izjava 21. 2. 2014, da alkohola ne uživa, je bila zlagana. Glede na vrednost 97,2 f/L po izvidu, izdanem štiri dni pred smrtjo, je pokojnik redno zlorabljal alkohol tudi ob podpisu pogodbe o dosmrtni služnosti in v mesecu marcu. Ker navedeno spremembo markerja povzroči uživanje vsaj 60 g alkohola dnevno, so morale biti količine alkohola enormne.

Ob podaji mnenja izvedenec ni razpolagal z izpovedbo pokojnikovega osebnega zdravnika, mnenje pa je temeljil na izpovedbah prič – laikov glede pokojnikovega duševnega stanja.

Tako iz obdukcijskega zapisnika kot iz izpovedbe priče dr. J. I., ki je opravila obdukcijo, izhaja, da sta bila alkoholna ketoacidoza in obojestranska pljučnica konkurenčna vzroka smrti, izvedenec pa je vztrajal, da je bila neposredni vzrok smrti samo druga.

Izvedenec se v mnenju ni opredelil do obvestila ZD ... z dne 22. 3. 2014, da je bil tedaj A. A. že tri dni brez moči in da je padel. Poleg tega je v izvidu UKC ... z dne 22. 3. 2014 oziroma 23. 3. 2014 navedeno, da je pred štirinajstimi dnevi padel in se udaril v glavo. Če je pokojni padel enkrat, to pomeni, da ni bil več sposoben pojasniti časovnega poteka dogodkov. Če gre za dva dogodka, pa je bil v zelo slabem zdravstvenem stanju. V spisu je tudi izvid, v katerem je navedeno, da je pokojni izgubil zavest in se udaril v glavo. Tudi do teh navedb v izvidih se izvedenec ni opredelil. Napačno je tudi stališče izpodbijane sodbe, da gre za tvegano pogodbo in da zato ni pomembno, ali se je pogodba izvrševala. Smrt je praviloma nedoločen dogodek, vendar pa to še ne pomeni, da gre za tvegano pogodbo. Gre za odplačno pogodbo, v obravnavanem primeru pa se je vedelo, da je bil pokojni izredno bolan in da bo kmalu umrl. Pogodba je bila sklenjena 18. 3. 2014, preživljanec pa je umrl 27. 3. 2014. Priča B. B. je povedal, da je bilo A. A. stanje vidno slabo. Priča C. C., ki je pokojnega videl v februarju 2014, je povedal, da mu je pokojni povedal, da je zelo zelo slab, da se ni mogel pogovarjati in da ga takega še ni videl. Slabo zdravstveno stanje izkazuje tudi medicinska dokumentacija. Obdukcijski zapisnik izkazuje, da ni bil deležen skrbi, h kateri se je toženka zavezala s pogodbo.

3. Toženca nista odgovorila na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Zahtevek za ugotovitev ničnosti pogodbe o ustanovitvi služnosti stanovanja, ki jo je s tožencema 27. 2. 2014, tj. mesec dni pred svojo smrtjo sklenil tožnikov oče A. A., in zahtevek za ugotovitev ničnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ki jo je pokojni sklenil s toženko 18. 3. 2014, torej devet dni pred svojo smrtjo, temelji na trditvah, da A. A. ob sklenitvi pogodb zaradi posledic dolgoletnega prekomernega uživanja alkohola ni bil poslovno sposoben. Ničnost druge pogodbe je tožnik utemeljeval tudi s trditvijo o nedopustni podlagi.

6. Sodišče prve stopnje je tudi v drugem sojenju zaključilo, da tožnik ni dokazal, da je bil pokojni ob sklenitvi pogodb nerazsoden, tj. da ni bil sposoben razumeti pomena svojih izjav poslovne volje in njunih pravnih posledic. Stališče je oprlo na mnenje izvedenca psihiatrične stroke, ki ga je izvedenec v drugem sojenju pisno in ustno dopolnil. Zaključilo je, (1) da je izvedenec na osnovno postavljeno vprašanje, tj. ali je bila kognitivna sposobnost pokojnega ob sklepanju spornih pogodb zaradi dolgoletnega uživanja alkohola okrnjena, jasno odgovoril že v prvotnem mnenju, (2) da je izvedenec pri tem upošteval dolgotrajno čezmerno uživanje alkohola, (3) da je izvedenec svoje zaključke dodatno obrazložil v dopolnitvi mnenja in ob zaslišanju, (4) da je mnenje izdelal na podlagi preučitve celotnega spisa, vključno z vso medicinsko dokumentacijo in (5) da ga je ustrezno obrazložil, dopolnil in prepričljivo zagovarjal tudi ob zaslišanju ter jasno in natančno odgovoril na vsa zastavljena vprašanja. Utemeljeno je pritožbeno stališče o zmotnosti zaključka, da je bilo izvedensko mnenje jasno, izčrpno in nedvoumno, in da zato ni bilo razloga za postavitev drugega izvedenca.

7. Po tretjem odstavku 254. člena ZPP se v primeru, ko nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, te pomanjkljivosti pa se ne da odpraviti z novim zaslišanjem, zahteva mnenje drugih izvedencev.

8. Kot izhaja iz odločbe pritožbenega sodišča, izdane v prvem sojenju,1 je bilo pisno izvedensko mnenje, podano v prvem sojenju, pomanjkljivo. Iz mnenja ni bilo razvidno, ali je izvedenec upošteval vse zbrane podatke, kako so posamezne izvedenčeve ugotovitve vplivale na zaključno mnenje in kako je izvedenec ovrednotil dejstvo, da je bil pokojni dolga leta odvisen od alkohola. Izvedenec se je oprl na navedbe v medicinskih izvidih iz zadnjih dveh mesecev pred smrtjo, da je bil pokojni tedaj neprizadet, orientiran in pogovorljiv, ta navedba pa ni bila ocenjena ob upoštevanju dejstva, da pokojni ni bil obravnavan zaradi psihičnih težav, marveč zaradi telesne oslabelosti in iz tega izvirajočih zdravstvenih težav. Nejasen je ostal pomen ugotovitve, da pokojni od januarja 2014 ni užival alkohola, v primeru pomembnosti te ugotovitve pa ni bilo razrešeno nasprotje med navedbo v izvidu z dne 21. 2. 2014 in zapisom v zdravstvenem kartonu z dne 3. 2. 2014, da ni sprememb v pivskih navadah. Ob izpovedbi pokojnikovega lečečega zdravnika, da v navadnem pogovoru s človekom ni mogoče zaznati, ali je kognitivni upad pomemben ali ne, je ostal dvom o pomenu izpovedb prič, ki so večinoma imele le kratkotrajne stike s pokojnim, za izvedenčev zaključek. Izvedenec je tudi menil, da je bil neposreden vzrok smrti obojestranska pljučnica, ni pa se obrazloženo izrekel o navedbi v obdukcijskem zapisniku, da je "neposredni vzrok smrti […] ob obojestranski pljučnici predstavljala alkoholna ketoacidoza". Izvedenec se ni izrekel o tem, kaj pomenijo v zadnjih dveh mesecih pred smrtjo ugotovljene vrednosti K-MCV v krvi, ki naj bi po tožnikovih trditvah kazale na zlorabo alkohola v tem obdobju. Glede na to, da je bila pogodba o dosmrtnem preživljanju sklenjena 18. 3. 2014, pokojni pa je umrl 27. 3. 2014, bi se moral izvedenec izreči tudi o pomenu pokojnikove splošne oslabelosti, izkazane z izvidom z dne 22.3.2014 in z obdukcijskim zapisnikom. Pritožbeno sodišče je tedaj zavzelo stališče, da bo ocena o jasnosti, izčrpnosti in nedvoumnosti izvedenskega mnenja mogoče šele, ko bo izvedenec podal obrazloženo mnenje o pomembnosti vsake od okoliščin, ki so po pritožnikovem mnenju vplivale na pokojnikovo razsodnost v času sklepanja pogodb. Sodišču prve stopnje je bilo naloženo, naj dopolni dokaz z izvedencem tako, da bodo odpravljene ugotovljene pomanjkljivosti.

9. Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da se je izvedenec v dopolnitvi mnenja v drugem sojenju izrekel o vplivu opitosti ob sklepanju pogodb in da ta opitost ni dokazana. Glede na to, da tožnik ni trdil, da bi bil pokojni sklepal obravnavani pogodbi v alkoholiziranem stanju, dopolnitev mnenja v zvezi s tem ni bila potrebna. Izvedenec je v novem sojenju podal mnenje o povišani vrednosti K-MCV v krvi. Sledeč sodbi jo je pripisal pomanjkanju vitamina B12 in folne kisline zaradi nezadostnega vnosa s hrano. Povedal je še, da se je vrednost K-MCV v obdobju od 21. 2. 2014 do 23. 3. 2014 izboljšala in da traja nekaj dni ali celo tednov, da se ta vrednost spremeni. Tudi o tej okoliščini se je sodišče izreklo le z ozirom na dilemo, ali je pokojni v času sklenitve pogodb užival alkohol in jih je torej sklenil v alkoholiziranem stanju. V sodbi je še navedeno, da po mnenju izvedenca dolgoletni alkoholizem ne omejuje zmožnosti razsojanja in da ni nobenih zapisov v medicinski dokumentaciji, ki bi nudili podlago za sklep, da je splošna telesna oslabelost privedla do okrnitve umske sposobnosti.

10. Izvedensko mnenje je kljub njegovi pisni in ustni dopolnitvi v drugem sojenju ostalo pomanjkljivo. Pritožnik utemeljeno uveljavlja, da se je izvedenec v ustni dopolnitvi mnenja strinjal z izpovedbo pokojnikovega osebnega zdravnika, da alkoholizem lahko vpliva na kognitivne sposobnosti osebe. Zaključek, da kognitivna sposobnost pokojnega v času sklepanja pogodb zaradi dolgoletnega alkoholizma ni bila okrnjena, je zato terjala natančnejšo obrazložitev. Izvedenec ni pojasnil, katere okoliščine privedejo do upada kognitivnih sposobnosti, kako poteka ta razvoj pri osebi, odvisni od alkohola, ali zdravstveno stanje pokojnega, ki izhaja iz izvidov, predloženih v dokaznem postopku, karkoli pove o vplivu dolgoletnega prekomernega uživanja alkohola na sposobnosti umevanja in razumevanja, ali je to zdravstveno stanje enako (ne)povedno za čas ob sklepanju prve pogodbe (mesec dni pred smrtjo) kot za čas ob sklepanju druge pogodbe (osem dni pred smrtjo). Izvedensko mnenje tako kljub pisni in ustni dopolnitvi ne daje podlage za preveritev zavzetega stališča. Tudi vrednosti K-MCV v dveh izvidih – enem iz februarja 2014 in drugem iz marca 2014 – izvedenec ni razložil. Ostal je pri tem, da je zelo pogost pri alkoholizmu, in da izboljšanje vrednosti v enomesečnem razmiku "kaže tudi, kako je bilo z uživanjem alkohola v tem obdobju". Iz te navedbe lahko sodišče kot laik zgolj ugiba, kaj bi lahko navedeni podatek pokazal. Utemeljen je tudi pritožbeni očitek, da ni pojasnjeno razhajanje med izpovedbo obducentke (skladne z navedbo v obdukcijskem zapisniku) in izvedenčevim mnenjem o vzroku smrti, posledično pa se izvedenec tudi ni izrekel o tem, ali oziroma kakšen pomen ima ugotovitev, da je bil vzrok smrti alkoholna ketoacidoza, za presojo o ohranjenosti kognitivnih sposobnosti pokojnega dober teden dni pred smrtjo in en mesec prej.

11. Navedeno utemeljuje sklep, da zaključek izpodbijane sodbe o jasnosti, natančnosti in prepričljivosti izvedenskega mnenja nima podlage niti v ugotovitvah sodbe o vsebini vsebini izvedenskega mnenja, niti v samem mnenju. Zaključek sodbe, da je bilo mnenje jasno, natančno in prepričljivo, tako ni le neutemeljen, ampak tudi neobrazložen. Zaradi tega je podana kršitev tretjega odstavka 254. člena ZPP. Ker mnenje zato ne daje zanesljive podlage za sklep o nedokazanosti tožbene trditve, da pokojni ob sklenitvi obravnavanih pogodb ni bil razsoden, se pravi, da ni bil sposoben razumeti pomena izjave poslovne volje in njenih pravnih posledic, je zaradi navedene kršitve podan dvom o pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja. Ugotovljena kršitev postopka je torej bistvena v pomenu prvega odstavka 339. člena ZPP.

12. Neutemeljeno pa je pritožbeno stališče o prepozno podanem dokaznem predlogu za zaslišanje priče P. P. Razlog, s katerim je sodišče utemeljilo sklep o pravočasnosti podanega dokaznega predloga (tj. da je priča odpotovala v tujino in toženca nista vedela, ali se bo vrnila, vrnila pa se je po zaključku prvega naroka, in da se z izvedbo dokaza postopek ni zavlekel) je pravilen, da okoliščine, na katerih temelji stališče, niso izkazane, pa pritožnik ne trdi.

13. O pritožbenih očitkih v zvezi s stališčem izpodbijane sodbe o ničnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju, temelječem na trditvi o nesorazmernosti dajatev in storitev, se pritožbenemu sodišču izčrpno ni treba izreči. Dodaja le, da je vprašljiva sklepčnost tožbe. Ob upoštevanju novejših stališč sodne prakse Vrhovnega sodišča je vprašljiva utemeljenost tožnikovega stališča o nedopustnosti pogodbene podlage, ki sicer privede do ničnosti pogodbe (četrti odstavek 39. člena ZPP),2 sankcija za morebitno nesorazmernost dajatev vsake od pogodbenih strank pa je po OZ izpodbojnost pogodbe – in ne njena ničnost (118. člen OZ).

14. Odločitev o zavrnitvi zahtevka za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za izbris služnosti stanovanja in za izbris vknjižbe lastninske pravice v korist tožencev je posledica zavrnitve zahtevka za ugotovitev ničnosti obravnavanih pogodb. Poleg tega je sodišče navedlo, da sta ta dva zahtevka neutemeljena tudi zato, ker je ustrezno varstvo v takem primeru izbrisna tožba. Obrazloženo stališče o dilemi glede ustreznosti pravnega sredstva za vračilo nepremičnine, ki je bila odsvojena na podlagi nične pogodbe, je bilo zavzeto v sodbi VS RS II Ips 269/2015 z dne 10. 3. 2016, izdani po vložitvi obravnavane tožbe. Ker na nesklepčnost tožbe s tega vidika v postopku pred sodiščem prve stopnje nista tožnika opozorila niti nasprotna stranka niti sodišče in ker je treba razveljaviti tudi odločitev o zahtevku, iz katerega izvira vrnitveni zahtevek, z vidika pravice do sodnega varstva ne bi bilo sprejemljivo zavrniti vrnitvenega zahtevka zgolj zaradi njegove napačne vsebine.3

15. Zaradi ugotovljene bistvene kršitve določb postopka je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugim sodnikom (prvi in drugi odstavek odstavek 354. člena ZPP). Sodišče prve stopnje naj oceni, ali je glede na dosedanji potek izvedbe dokaza z izvedencem (še) mogoče odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti z že postavljenim izvedencem psihiatrične stroke, ali pa bo glede na njegove dosedanje odgovore na ključna vprašanja v okviru dane mu naloge treba postaviti drugega izvedenca. Ker gre za ključni dokaz, od vsebine katerega je v odločilni meri odvisen izid pravde, na drugi strani pa razveljavitev ne bi privedla do hujše kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (tožba je bila vložena 17. 3. 2015, postopek teče kontinuirano, tožnik ne zatrjuje posebnih okoliščin, ki bi narekovale nujnost odločitve v čim krajšem času), pritožbeno sodišče ni sámo odločilo o zadevi. Odločitev o izvedbi nove glavne obravnave pred drugim sodnikom temelji na ugotovitvi, da sodišče prve stopnje v drugem sojenju ni odpravilo pomanjkljivosti v izvedbi dokaza z izvedencem, na katere je bilo opozorjeno v prvi odločbi pritožbenega sodišča (356. člen ZPP).

16. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka tega sklepa, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščanec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 Sklep VSL I Cp 115/2017 z dne 11. 5. 2017. 2 Prim. sodbo VS RS II Ips 324/2016 z dne 27. 7. 2017. 3 Prim. sklep VS RS II Ips 227/2016 z dne 10. 8. 2017.