Jedro

S tem, ko je toženec plačal določen znesek, je sprejel sprejel ponudbo. S tem je bila pogodba sklenjena.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdita izpodbijana sodba in sklep.

Vsaka stranka krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. 0010 I 2004/14101 z dne 26. 11. 2004, ostane v veljavi v 1. točki izreka za znesek 1.927,11 EUR in od tega zneska pripadajoče zakonske zamudne obresti od 27. 11. 2003 do prenehanja obveznosti in v 3. točki izreka. S sklepom je toženi stranki naložilo, da mora tožeči stranki povrniti 461,50 EUR pravdnih stroškov v petnajstih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo ,da je bila med pravdnima strankama sklenjena pogodba. Tožnik jo je izpolnil, zato jo mora izpolniti tudi toženec.

Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku ZPP. Navaja, da sta se pravdni stranki res dogovarjali za izdelavo oken z montažo. Za izdelavo ponudbe je tožeča stranka res opravila ogled, ob tem pa je bila opozorjena, da mere in vsi detajli niso dokončni, ker je bilo to odvisno od Zavoda za spomeniško varstvo. V roku, ko je tekel rok opcije ponudbe, je tožena stranka res nakazala tožeči stranki 100.000,00 SIT. S tem ponudba ni bila prejeta. Tožeča stranka glede na svoje zahtevane plačilne pogoje ni mogla upravičeno šteti, da je pogodba sklenjena. Slednja bi morala šteti, da je tožena stranka spremenila ponudbo in tudi toženo stranko obvestiti, da sprejema ponudbo s spremenjenimi plačilnimi pogoji. Mere in izvedba niso bili dokončno definirani. Tožena stranka ni mogla vedeti, da bo tožeča stranka okna kar izdelala. Razlogi sodbe so sami s seboj v nasprotju in v nasprotju z listinami. Sklenjena bi morala biti pogodba. Samo plačilo res pomeni sklenitev pogodbe, ker gre za konkludentno dejanje, to pa ni bilo storjeno, niti niso bili izpolnjeni plačilni pogoji, ki jih je postavila tožeča stranka, čeprav bi jih lahko na spremenjeno ponudbo tudi spremenila in to tudi sporočila toženi stranki.

Tožeča stranka je odgovorila na pritožbo in predlagala, da jo pritožbeno sodišče zavrne.

Zoper sklep se pritožuje tožena stranka in navaja, da se je zoper sodbo pravočasno pritožila. Ker sodbo izpodbija v celoti, bi se pritožila tudi zoper izrek o stroških. Ker zaradi vložene pritožbe zadeva ni pravnomočna, je sklep o stroških preuranjen in ni znano, katera stranka bo dolžna plačati pravdne stroške.

Pritožbi nista utemeljeni.

O pritožbi zoper sodbo: Sodišče prve stopnje ni napravilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka, dejansko stanje je popolno ugotovljeno in tudi materialnopravno je pravilna odločitev o ugoditvi zahtevku v obsegu, kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje. Pritožbeni razlogi niso podani.

Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je odločilnega pomena to, da je toženec plačal tožniku 100.000,00 SIT, s tem pa je sprejel tožnikovo ponudbo. Kot je prav tako ugotovilo že sodišče prve stopnje, tako ravnanje ustreza pogojem iz 2. odst. 28. člena Obligacijskega zakonika - OZ o sprejemu ponudbe. S sprejemom ponudbe pa je bila pogodba sklenjena (1. odst. 21. člena OZ).

Trditve, da mere in detajli niso bili dokončni, so nelogične. Zakaj naj bi toženec poklical tožnika in z njim opravil izmere in detajle, če stvar še ni bila dokončna, je nerazumljivo. Tako ravnanje bi bilo povsem brezplodno. Zato te pritožbene trditve niso sprejemljive. Tožnik nima enotnega odgovora na vprašanje, zakaj je plačal 100.000,00 SIT. V ugovoru pravi, da je bilo plačano zaradi utrditve dogovora, da bo priznan 4 % popust; zaslišan kot stranka izpoveduje (list. št. 22): "Glede na to, da se je opcija ponudbe iztekla 13. 7. 2003, to je en mesec po datumu, ko je bila podana ponudba, sem z dobrimi nameni, zato, da izkažem resnost svojih namenov, plačal 100.000,00 SIT. Pri tem sem želel dobiti tudi sejemski popust 4 %, kar je bilo ponujeno na sejmu". V pritožbi pa pravi, da bi po prejemu zneska 100.000,00 SIT tožeča stranka morala upravičeno šteti, da je toženec spremenil ponudbo in ga obvestiti, da sprejema ponudbo s spremenjenimi plačilnimi pogoji. Tu gre za nove trditve, ki niso upoštevne po 1. odst. 337. člena ZPP. Ne glede na to pa ta trditev kaže, da toženec nima argumentov, ki bi bili močnejši od ugotovitev sodišča prve stopnje, da je z izplačilom 100.000,00 SIT prišlo do sklenitve pogodbe.

Toženec mora torej dolžni znesek plačati iz razlogov, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje.

O pritožbi zoper sklep: Edini razlog, zaradi katerega se pritožuje toženec, je to, da odločitev o glavni stvari še ni pravnomočna. Razlogov, ki bi kazali na nepravilnost odločitve o pravdnih stroških, pritožba ne navaja, pritožbeno sodišče pa jih tudi pri preizkusu po uradni dolžnosti ni ugotovilo. Ker toženec v pravdi ni uspel, mora tožniku povrniti njegove pravdne stroške (1. odst. 154. člena ZPP).

Odločitev o potrditvi sodbe temelji na 353. členu ZPP, o potrditvi sklepa pa na 2. točki 365. člena ZPP.