Jedro

V času tožnikovega odpusta iz bolnišnice je še tekel petnajstdnevni pritožbeni rok za vložitev pritožbe zoper sklep, zato je imel tožnik še dovolj časa, da vloži ustrezno pravno sredstvo in izpodbija odločitev sodišča, tako da predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen. Tožnikov glavobol in splošna slabost pa tudi ne predstavljata opravičljivega razloga za zamudo roka.

Dejstvo, da je sodišče tožniku vročalo pisanja preko sodne deske, ne predstavlja utemeljenega obnovitvenega razloga po določilih 394. člena ZPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 26. 4. 2012 odločilo, da se vrnitev v prejšnje stanje ne dovoli (I. točka). Odločilo je, da se pritožba tožnika zavrže (II. točka). V nadaljevanju je predlog tožnika za obnovo postopka zavrglo (III. točka).

Tožnik je s priporočeno poštno pošiljko z dne 12. 5. 2012 sodišču posredoval vlogo, ki jo je poimenoval: - za delegacijo Višjega in delovnega sodišča zaradi zastrupljenosti sodišč in kriminalnih dejanj na delovnem sodišču; - za izločitev vrhovnega sodnika A.A.; - izločitev sodnikov višjega delovnega sodišča; - pritožba zoper sklep delovnega sodišča z dne 24. 4. 2012, napoved odškodninske tožbe zoper Republiko Slovenijo.

V laični pritožbi zoper sklep sodišča z dne 25. 4. 2012 (pravilno: 26. 4. 2012) navaja, da izpodbija sklep sodišča skorumpirane RS v celoti in uveljavlja vse zakonske formalne in materialne razloge, ki jih določa zakon, zlasti zaradi dejstva očitno namerne manipulacije pravdnega postopka, s katerim je sodišče tožnika oškodovalo za več kot 60.000,00 EUR v vseh treh postopkih, zato uveljavlja bistvene kršitve določb USRS, odloka USRS, pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava in kršenja ustavnega in mednarodnega prava, zlasti kršenja URS ter 1. artikla protokola h Konvenciji (ESPČP). Tožnik predlaga, da pritožbeno sodišče ugovoru oziroma pritožbi v celoti ugodi, pri čemer naj sodišče po uradni dolžnosti pazi na pritožbene razloge (350. člen v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s 15. členom ZIZ) in navaja, da se vlagatelj ne kaznuje, saj so vse navedbe resnične, sicer se lopovsko sodstvo ne bo ustavilo na kriminalen način delati. Zahteva se naj posreduje USRS za oceno ustavnosti, saj se škoduje premoženju pravnih oseb, oprosti pa se naj predlagatelju vse stroške postopka. Glede specifičnih razlogov, glede vrnitve v prejšnje stanje, da je delajoča sodnica vso moč uporabila in poskušala, da je odločila kot je. Ustavno sodišče RS je jasno razsodilo, da so takšne vrste dostave nične in neveljavne, kar je predlagatelj že predložil. Sodnica ni odločala o vlogi za oprostitev stroškov, ni odločala o vlogi za BPP, do tedaj pa so njene odločitve nične. Sodišče stopnjuje svojo kriminalno dejanje. Gre za brezkrajne manipulacije postopka. Kriminalna dejanja so protiustavna, torej zakon vlagatelja ne zanima. Vlagatelj je bil na zdravljenju kot posledici zastrupitve. Sodišče bi moralo po uradni dolžnosti svoja ravnanja popraviti. Vlagatelj se je dne 1. 15. 2010 preselil na naslov A. 27, preselitev je urejena s prijavo začasne bivanja na naslovu A. 27, stalna prijava vlagatelja pa je ostala na naslovu B. 1 A, kjer se nahaja tudi lastna nepremičnina vlagatelja. Sodišče njegovih tožb ni obravnavalo vsaj dve leti. Spremembe naslovov je tožnik sporočil sodišču, kar je vidno iz vloge in v rdeči barvi. Tožnik je vložil tudi nadzorstveno pritožbo. Tako so bile sodnice seznanjene z naslovom in je sodišču posredoval svoj bodoči začasni naslov. Sodišče je sprejelo stališče, da so bile njegove zadeve obravnavane in da ni pristopil na obravnavo, zato je postopek zaradi umika ustavilo. Njegov naslov je bil sporočen v pošiljki v rdeči barvi. Po opravljeni obravnavi v februarju 2012, na katere tožnik ni bil vabljen oziroma mu vabilo ni bilo dostavljeno, so sodnice sprejele sklep o umiku tožbe in ustavitvi postopka. Kdor ima urejeno prijavo in bivanje (tudi po preselitvi), mu ni potrebno skrbeti in opazovati ali obstajajo „javne dostave“, saj teh v pravni državi ni potrebno pričakovati, razen če gre za očitno korupcijo v pravdi sodišča. Tožnik navede opr. št., pod katerimi je sodišče obravnavalo njegove tožbe, in sicer opr. št. I Pd 1875/2009, I Pd 187/2010 in I Pd 556/2010. Glede specifičnih razlogov glede obnove postopka navaja, da je sklep sprejet arbitrarno in razlaga kriminalna dejanja sodnice, ki poskuša na neki način oprati njena kriminalna dejanja. Iz celotne vloge izhajajo zakonski razlogi za obnovo postopka (394. člen ZPP), zato jih ni treba taksativno citirati po Zakonu o pravdnem postopku, niti zakon ne zahteva, če zakonski razlogi obnove izhajajo iz same vloge. Iz vloge jasno izhaja razlog in iz 1. točke, 2. točke, 3. točke, 7. točke in 10. točke 394. člena ZPP. Narok in dostava je bila opravljena na podlagi kaznivih dejanj sodnic. Bila je opuščena vročitev in preprečeno pravno sredstvo. Zaradi kaznivih dejanj bi se morale sodnice po zakonu izločiti. Vlagatelj se je odzival na spise in na kriminalna dejanja sodnic ter iz ekonomičnosti postopka tega ne ponavlja na celotno vsebino dodatnih vlog. Obe sodnici sta vedeli za naslov označen z rdečo barvo v nadzorstveni pritožbi. Ne glede na to, sta obe sodnici imeli podatke iz CPR (stalno bivanje: B. 1 A) in kljub temu podatku sta dostavljali pošiljke preko sodniške deske, čeprav naslov dostave ni bil neznan. Gre za kršitev Ustave. Tožnik ima pravico do oprostitev stroškov, saj je prejemnik DSP.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem. - ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ob navedenem pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni storilo pavšalno zatrjevanih bistvenih kršitev pravil postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in je na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo tudi materialno pravo.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 26. 4. 2012 sklenilo, da se predlog tožnika za vrnitev v prejšnje stanje ne dovoli, pri čemer je bilo ugotovljeno, kot je navedel sam tožnik, da je bil do dne 16. 3. 2012 na zdravljenju v bolnici zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom in da je po odpustitvi iz bolnišnice imel še glavobol in splošne slabosti. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je imel tožnik v času odpusta iz bolnišnice še odprt rok za pritožbo v zadevi, saj iz odredbe sodišča izhaja, da je bil sklep nabit na sodno desko dne 28. 2. 2012, pri čemer se po določilih 145. člena ZPP šteje vročitev za opravljeno po poteku osem dni, odkar je bilo pisanje nabito na desko, v konkretnem primeru 7. 3. 2012 . Torej je v času odpusta iz bolnišnice še tekel petnajstdnevni pritožbeni rok, saj je postala odločitev pravnomočna dne 23. 3. 2012, torej je imel tožnik še dovolj časa, da vloži ustrezno pravno sredstvo in izpodbija odločitev sodišča. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da tožnikov glavobol in splošna slabost ne predstavlja opravičljivega razloga, zaradi katerega bi sodišče ugodilo predlogu tožnika za vrnitev v prejšnje stanje. Zaradi navedenega je pritožba tožnika v tem delu neutemeljena.

Glede odločitve o pritožbi zoper sklep pritožbeno sodišče navaja, da iz sklepa z dne 28. 2. 2012 izhaja, da ima tožnik pravico do pritožbe v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka, pri čemer kot izhaja iz odredbe z dne 28. 2. 2012, se je na podlagi odredbe sodišča štela vročitev za opravljeno v roku osem dni od nabitja na sodno desko 28. 2. 2012, tako bi moral tožnik v roku 15 dni vložiti pritožbo, in ker je tožnik vložil pritožbo dne 17. 4. 2012, jo je vložil prepozno, zato je sodišče pritožbo tožnika kot prepozno na podlagi določil prvega odstavka 343. člena ZPP pravilno zavrglo.

Glede obnove postopka pritožbeno sodišče navaja, da ZPP v členih od 394 do 405 ureja obnovo postopka in v 394. členu taksativno našteva razloge, iz katerih se postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, lahko na predlog stranke obnovi. Drugi odstavek 397. člena ZPP določa, da je v predlogu za obnovo treba navesti zlasti: zakoniti razlog, na podlagi katerega se zahteva obnova, okoliščine, iz katerih izhaja, da je predlog vložen v zakonitem roku in dokaze, s katerim se podpirajo navedbe predlagatelja. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da tožnik, sicer dipl. iur., v svojih vlogah ni jasno navedel zakonitega obnovitvenega razloga, zaradi katerega predlaga sodišču obnovo postopka in v predlogu za obnovo postopka z dne 16.4.2012 navaja iste razloge, ki jih je sicer uveljavljal že v predhodnem postopku in sicer zlasti, da je šlo za odločanje na podlagi lažnih in neobstoječih podatkov ter da gre za kršitve vrste mednarodnih predpisov, pri čemer navaja, da podrobnosti izhajajo iz vloge – vrnitev v prejšnja stanje. Zaradi navedenega pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje pravilno postopalo in tožnikov predlog za obnovo kot neutemeljen zavrglo po določilih 398. člena ZPP, ki sicer določa, da prepozen, nepopoln in nedovoljen predlog za obnovo postopka zavrže s sklepom in sicer predsednik senata brez naroka.

Tožnik v pritožbi tudi navaja, da iz vloge za obnovo postopka izhaja, da se je ves čas postopka odzival na kriminalna dejanja sodnic, da je šlo za manipulacijo pri dostavi sodnih pisanj in drugih razlogov ter da so vsi zakonski razlogi razvidni iz same vloge, pri čemer je sodnica vedela za spremembo naslova, ker je bil ta označen z rdečo barvo, pri čemer je bil njegov naslov razviden iz CRP (stalno bivanje B. 1 A). Glede na podani pritožbeni ugovor, da bi morali sodnici sami vedeti za spremenjeni naslov tožnika oziroma, da ima stalno bivanje na B. 1 A, pritožbeno sodišče navaja, da je v tožbi z dne 26. 4. 2010 tožnik sam navedel, da je njegovo bivališče na C. 146, Ljubljana. Iz predloženega spisa ni razvidno, da bi tožnik v predmetni zadevi Pd 556/2010 kakorkoli sodišče prve stopnje obvestil o spremembi naslova, med tem ko je sodišče, ob tem je sodišče tožniku pravilno vročalo sodna pisanja na naslov, ki ga je sam navedel in ob tem zaradi nemožnosti vročitve na podlagi določil 145. člen ZPP sodna pisanja vročalo preko sodne deske. ZPP v 145. členu ureja spremembo naslova in določa, da če stranka do vročitve odločbe druge stopnje, s katero je končan postopek, spremeni svoj naslov, mora to takoj sporočiti sodišču. V kolikor tega ne stori, odredi sodišče, da naj se vse nadaljnje vročitve v pravdi za to stranko opravljajo tako, da se pisanje pritrdi na sodno desko, pri čemer vročitev velja za opravljano po poteku osmih dni, odkar je bilo pisanje pritrjeno na sodno desko. Tako dejstvo, da je sodišče tožniku vročalo pisanja preko sodne deske, ne predstavlja utemeljenega obnovitvenega razloga po določilih 394. člena ZPP.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 26. 4. 2012, s katerim je sodišče odločilo, da se vrnitev v prejšnje stanje ne dovoli, da se pritožba tožnika zavrže, ter da se predlog tožnika za obnovo postopka zavrže, zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, za kar je imelo pravno podlago v določilih 365. člena ZPP.