Jedro

Ker tožnica tega, kar ji je bilo naloženo s plačilnim nalogom, prostovoljno ni izpolnila, je davčni urad utemeljeno izdal sklep o izvršbi.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z zgoraj navedenim sklepom je Davčni urad Maribor kot prvostopni organ odločil, da se na predlog predlagatelja Ministrstva za notranje zadeve opravi davčna izvršba za znesek neplačane globe za prekršek na podlagi izvršilnih naslovov, to je dveh plačilnih nalogov št. ZSV 231/2008 z dne 1.10.2008, ki sta postala izvršljiva dne 18.10.2008 za globo 150,00 € in 417,29 €. Stroški davčne izvršbe znašajo 20,86 € in skupaj torej tožnica dolguje 588,15 €. Kot izhaja iz navedenega sklepa, se davčna izvršba opravi do višine dolga z rubežem denarnih sredstev, ki jih ima dolžnica na računu pri hranilnici X., pri tem pa se upošteva izvzetja iz izvršbe iz drugega odstavka 166. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2, Uradni list RS 117/2006 s spremembami) in omejitve izvršbe iz tretjega odstavka 166. člena ZDavP-2. Iz obrazložitve izhaja, da je v skladu s 57. oziroma 202. členom Zakona o prekrških (ZP-1, Uradni list RS, št. 3/2007 s spremembami) predlagatelj izvršbe poslal davčnemu organu predlog za prisilno izterjavo neplačane globe, naložene z zgoraj navedenim izvršilnim naslovom. Ker tožeča stranka v določenem roku globe ni poravnala, je davčni organ v skladu s 143. členom ZDavP-2 začel z davčno izvršbo z izdajo sklepa o izvršbi. Na podlagi 156. člena ZDavP-2 namreč davčni organ opravi postopek davčne izvršbe tudi, kadar na podlagi zakonskega pooblastila opravlja izvršbo drugih denarnih nedavčnih obveznosti. Pri tem mora hranilnica X. v skladu z drugim odstavkom 166. člena ZDavP-2 upoštevati, da so iz davčne izvršbe izvzeta sredstva iz 159. člena ZDavP-2, če gre za sredstva nakazana za tekoči mesec z izjemo iz 11. točke 159. člena ZDavP-2. Poleg tega pa mora banka upoštevati tudi omejitve iz tretjega odstavka 166. člena ZDavP-2. Ministrstvo za finance je z odločbo št. DT-499-30-352/2009-2 (0907-01) z dne 3.3.2010 tožnikovo pritožbo zavrnilo. Iz obrazložitve izhaja, da prvostopni sklep vsebuje sestavine, ki jih določa 151. člen ZDavP-2, plačilna naloga, ki v obravnavanem primeru predstavljata izvršilni naslov, pa sta opremljena s potrdilom o izvršljivosti. Glede pritožbenih navedb, ki se nanašajo na izpodbijanje izvršilnega naslova, pa drugostopni organ pojasnjuje, da to s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče (peti odstavek 157. člena ZDavP-2). Pritožbeni organ je preizkusil prvostopni sklep v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa tudi v smislu drugega odstavka 247. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP, Uradni list RS, št. 80/1999 s spremembami) in ugotovil, da je izpodbijana odločitev pravilna.

Tožeča stranka v tožbi vloženi v tem upravnem sporu izpodbija zgoraj navedeno odločitev, iz njenih navedb pa izhaja, da izpodbija izvršilni naslov. Navaja namreč, da za prekršek ni odgovorna, ker ga ni storila. Zoper odločbo o prekršku je vložila zahtevo za varstvo zakonitosti, ki pa je bila zavrnjena. O postopku o prekršku sploh ni bila obveščena in ker ni bila zaslišana so kršene tudi njene človekove pravice. Dodaja še, da globe tudi ni zmožna plačati. Predlaga, da se prvostopni sklep in drugostopna odločba odpravita.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne iz v izpodbijani odločbi navedenih razlogov.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v prvostopnem sklepu in drugostopni odločbi in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 s spremembami). Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja: Kot izhaja iz tožbenih navedb, se tožnica ne strinja z odločbo, ki se izvršuje v obravnavanem postopku davčne izvršbe, kot je tožnici pojasnil že drugostopni organ, pa to v postopku izvršbe ni več mogoče (peti odstavek 157. člena ZDavP-2).

Če kršitelj ne plača globe v predpisanem roku in v znesku, določenem v plačilnem nalogu, in ne vloži zahteve za sodno varstvo, se pošlje plačilni nalog v izvršitev organu, ki je pristojen za izterjavo davkov, da globo prisilno izterja, brez predhodnega pisnega opomina (osmi odstavek 57. člena Zakona o prekrških, v nadaljevanju ZP-1, Uradni list RS, št. 7/2003 s spremembami). Izterjavo globe in stroškov izvrši pristojni davčni organ po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov na predlog prekrškovnega organa, ki je izdal odločbo o prekršku (prvi odstavek 202. člena ZP-1).

Po presoji sodišča so bila zgoraj navedena določila pri izdaji izpodbijanih upravnih aktov pravilno uporabljena. Ker tožnica tega, kar ji je bilo naloženo z zgoraj navedenim plačilnim nalogom, ni izpolnila, je Davčni urad Maribor utemeljeno izdal izpodbijani sklep (150. člen ZDavP-2 v zvezi s 146. in 156. členom ZDavP-2). Sklep o izvršbi je bil pravilno izdan na podlagi izvršilnih naslovov opremljenih s klavzulo izvršljivosti.

Prvostopni sklep in drugostopna odločba sta bila torej pravilno izdana na zgoraj navedeni dejanski in materialnopravni podlagi, vse ostale tožbene navedbe, ki se nanašajo na kršitve v postopku, v katerem sta bila izdana izvršilna naslova, in na tožničine premoženjske razmere pa so v tem postopku pravno neupoštevne.

Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).