Jedro

Skladno s pogodbo, sklenjeno med Pošto Slovenije d. o. o. in družbo Petrol d. d., o sprejemanju in izročanju poštnih pošiljk, je mogoče priporočene pošiljke oddati tudi na pooblaščenih bencinskih servisih in zanje veljajo v zvezi s sprejemanjem in oddajanjem priporočenih poštnih pošiljk enaka pravila kot za pošto.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, izpodbijana sodba in sklep se razveljavita in se zadeva vrne prekrškovnemu organu v novo odločanje.

Obrazložitev

A. 1. Storilcu prekrška A. F. je bila s plačilnim nalogom Policijske postaje Ljubljana – Šiška z dne 16. 12. 2008 zaradi prekrška po d) točki četrtega odstavka 130. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju ZVCP-1) in prekrška po prvem odstavku 22. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (v nadaljevanju ZJRM-1) izrečena enotna globa 1.303,83 EUR in 10 kazenskih točk. Zoper ta plačilni nalog je storilec vložil zahtevo za sodno varstvo, ki je bila s sklepom prekrškovnega organa z dne 16. 3. zavržena kot prepozna. Zoper takšno odločbo je storilec prekrška vložil zahtevo za sodno varstvo, ki jo je Okrajno sodišče v Ljubljani s sodbo ZSV 2228/2009-2427 z dne 9. 6. 2009 zavrnilo kot neutemeljeno.

2. Zahtevo za varstvo zakonitosti vlaga vrhovna državna tožilka. Ugotavlja, da izhaja iz kuverte, s katero je bila poslana priporočena pošiljka, da je bila ta oddana na bencinskem servisu Petrol d. d., na njej pa je odtisnjen datum 27. 12. 2008. Družba Petrol d. d. je pooblaščena za sprejemanje priporočenih poštnih pošiljk, pri čemer se za čas sprejema šteje čas oddaje na bencinskem servisu in ne čas, ko ta poštna pošiljka prispe z bencinskega servisa družbe Petrol d. d. na pošto. Sodišče je štelo čas prenosa pošiljke z bencinskega servisa na pošto kot čas oddaje poštne pošiljke. Tako obstaja precejšen dvom o resničnosti odločilnega dejstva, ali je bila pritožba vložena izven zakonsko določenega osemdnevnega pritožbenega roka, ki predstavlja razlog za zavrženje pritožbe po 3. točki 161. člena ZP-1. Sodišče je obsojencu kršilo ustavno pravico do pritožbe, zagotovljeno v 25. členu Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustave), v postopku o prekršku pa v členih 74, 90 in 150 ZP-1. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi.

3. Zahteva vrhovnega državnega tožilstva za varstvo zakonitosti je bila na podlagi 171. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) vročena storilcu A. F., ki se o njej ni izjavil. B.

4. Policijska postaja Ljubljana – Šiška je A. F. izdala izpodbijani plačilni nalog, ki je bil storilcu prekrška vročen na kraju storitve, dne 16. 12. 2008. Storilec je zoper ta plačilni nalog vložil zahtevo za sodno varstvo, ki je bila s sklepom prekrškovnega organa z dne 16. 3. zavržena kot prepozna. Prekrškovni organ je v izpodbijanem sklepu pojasnil, da je osemdnevni rok, določen za vložitev zahteve za sodno varstvo, začel teči naslednji dan po vročitvi plačilnega naloga storilcu prekrška, to je 17. 12. 2008, in se je iztekel v sredo 24. 12. 2008. Nadalje je ugotovil, da je A. F. zahtevo za sodno varstvo poslal s priporočeno pošiljko, oddano na pošti 1102 Ljubljana dne 27. 12. 2008, ki je na naslov prekrškovnega organa prispela 29. 12. 2008, torej prepozno. Zoper ta sklep je storilec prekrška vložil zahtevo za sodno varstvo, v kateri je zatrjeval, da je prvotno zahtevo za sodno varstvo pravočasno oddal s priporočeno pošto, kar lahko dokaže s potrjenim potrdilom, ki ga je prejel ob predaji priporočenega pisma. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sodbo ZSV 2228/2009-2427 z dne 9. 6. 2010 storilčevo zahtevo za sodno varstvo zoper sklep o zavrženju zahteve za sodno varstvo prekrškovnega organa zavrnilo kot neutemeljeno. Sodišče je iz podatkov v spisu ugotovilo, da je storilec prejel plačilni nalog 16. 12. 2008, osemdnevni rok za vložitev zahteve za sodno varstvo se je iztekel dne 24. 12. 2008, storilec pa je zahtevo za sodno varstvo poslal prekrškovnemu organu priporočeno dne 27. 12. 2008 in zaključilo, da je bila zahteva za sodno varstvo storilca vložena po izteku roka.

5. Pravica do pritožbe iz 25. člena Ustave je v hitrem postopku o prekršku izpeljana tako, da je storilcu prekrška dana možnost, da vloži zahtevo za sodno varstvo. Po določbi tretjega odstavka 57. člena ZP-1 lahko kršitelj v osmih dneh od prejema plačilnega naloga vloži zahtevo za sodno varstvo. Odločanje prekrškovnega organa o zahtevi za sodno varstvo je urejeno v 63. členu ZP-1, ki v drugem odstavku določa, da prekrškovni organ nedovoljeno ali prepozno zahtevo za sodno varstvo zavrže s sklepom.

6. ZP-1 določa rok za vložitev zahteve za sodno varstvo, ne vsebuje pa določb o štetju rokov. V hitrem postopku so ta vprašanja urejena v prvem odstavku 58. člena ZP-1, ki glede rokov napotuje na smiselno uporabo določb zakona o splošnem upravnem postopku. Po določbi prvega odstavka 68. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) je vloga vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme, preden izteče rok; če se vloga pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto (drugi odstavek 68. člena ZUP). Skladno s pogodbo, sklenjeno med Pošto Slovenije d. o. o. in družbo Petrol d. d. o sprejemanju in izročanju poštnih pošiljk, je mogoče priporočene pošiljke oddati tudi na pooblaščenih bencinskih servisih družbe Petrol d. d. Pravice, obveznosti in izročanje pošiljk na bencinskih servisih Petrola, d. d. določajo Splošni pogoji za sprejem in izročanje pošiljk na bencinskih servisih Petrola (v nadaljevanju: Splošni pogoji). Pooblaščeni bencinski servisi Petrola so kontaktne točke, na katerih se lahko oddajajo tudi priporočene pošiljke, in zanje veljajo v zvezi s sprejemanjem in oddajanjem priporočenih poštnih pošiljk enaka pravila kot za pošto, kar pomeni, da je dan oddaje poštne pošiljke na bencinskem servisu šteti kot dan izročitve pristojnemu organu (drugi odstavek 68. člena ZUP).

7. Skladno z določbo drugega odstavka 63. člena ZP-1 mora prekrškovni organ po prejemu zahteve za sodno varstvo najprej opraviti formalni preizkus vložene zahteve, preizkusiti mora torej njeno pravočasnost in dovoljenost. Kot je razvidno iz posebne (predtiskane) pisemske ovojnice Petrola, ki je predpisana s Splošnimi pogoji in ki se nahaja v spisu, je storilec A. F. oddal zahtevo za sodno varstvo z dne 23. 12. 2008 priporočeno na bencinskem servisu Petrola. Na navedeni ovojnici je odtisnjen datum 27. 12. 2008. Prekrškovni organ je v obrazložitvi sklepa, s katerim je zavrgel zahtevo za sodno varstvo kot prepozno pojasnil, da je bila zahteva poslana s priporočeno pošiljko, oddano na pošti 1102 Ljubljana dne 27. 12. 2008. Upoštevaje, da je bila v obravnavanem primeru zahteva za sodno varstvo oddana priporočeno na bencinskem servisu Petrola in da se v takem primeru za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na bencinskem servisu, bi moral prekrškovni organ presojo o pravočasnosti vložene zahteve opreti na trenutek oddaje pošiljke na bencinskem servisu, takšna ugotovitev pa iz izpodbijanega sklepa ni razvidna. Sodišče je ob odločanju o storilčevi zahtevi za sodno varstvo zoper sklep prekrškovnega organa, kljub trditvam vložnika zahteve, da je bila zahteva za sodno varstvo vložena zoper plačilni nalog pravočasno oddana s priporočeno pošiljko, kar lahko dokaže s potrjenim potrdilom, ki ga je prejel ob predaji priporočenega pisma, pojasnilo le, da je bila zahteva za sodno varstvo, kot je razvidno iz pisemske ovojnice, ki se nahaja v spisu, poslana prekrškovnemu organu priporočeno dne 27. 12. 2008, ter upoštevaje določbo drugega odstavka 68. člena ZUP, ki določa, da se v primeru, če se vloga pošlje priporočeno po pošti za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto, zaključilo, da je bila zahteva za sodno varstvo storilca vložena po roku. Iz navedene obrazložitve izhaja zgolj, da je bila pošiljka oddana priporočeno 27. 12. 2008, ni pa razvidno, ali je sodišče pri presoji pravočasnosti vložene zahteve za sodno varstvo, torej pri ugotavljanju izteka osemdnevnega roka iz tretjega odstavka 57. člena ZP-1, upoštevalo datum oddaje pošiljke na bencinskem servisu, ali datum, ko je pošiljka prispela na pošto, zato ni moč preveriti odločitve sodišča. Glede na opisano postopanje prekrškovnega organa in sodišča, Vrhovno sodišče pritrjuje vrhovni državni tožilki, da je bila v obravnavanem primeru storilcu prekrška kršena pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave, ki je v hitrem postopku, kakršen je tekel zoper storilca prekrška, kot že navedeno zagotovljena z možnostjo vložitve zahteve za sodno varstvo.

8. Ker je podana bistvena kršitev določb postopka o prekršku po drugem odstavku

155. člena ZP-1 v zvezi s 25. členom Ustave, ki je vplivala na zakonitost izpodbijane odločbe, je Vrhovno sodišče zahtevi vrhovne državne tožilke za varstvo zakonitosti ugodilo, izpodbijano sodbo in sklep v skladu s 426. členom ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 razveljavilo in zadevo vrnilo prekrškovnemu organu v novo odločanje, v okviru katerega bo potrebno ugotoviti, kdaj je bila pošiljka oddana na bencinskem servisu in nato presoditi pravočasnost vložene zahteve za sodno varstvo.