Jedro

Tožena stranka nima pravice do oprostitve plačila sodnih taks za vse vloge, ampak le za vloge, pri katerih je plačilo sodne takse procesna predpostavka. Ker odgovor na tožbo med te vloge ne sodi, predlog za oprostitev plačila sodnih taks v zvezi z odgovorom na tožbo ni utemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodnih taks v tem postopku za odgovor na tožbo, prejet dne 12. 3. 2010, zavrne.

Zoper navedeni sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožena stranka in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje, oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep spremeni in toženo stranko oprosti plačila vseh sodnih taks, tožeči stranki pa naloži plačilo pritožbenih stroškov tožene stranke v 15-ih dneh od izdaje prvostopne sodbe dalje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku roka za prostovoljno plačilo, vse pod izvršbo. Navaja, da sodišče ni raziskalo dejanskega stanja in preverilo verodostojnosti zatrjevanega dejstva glede nelikvidnosti tako finančnega, kot premoženjskega stanja. Ker je tožena stranka pred stečajem, bi sodišče moralo upoštevati, da je pri pravnih osebah in samostojnih podjetnikih pogoj za oprostitev plačila, da taka oseba nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti. Tožena stranka je dovolj podrobno opisala težko finančno in premoženjsko stanje, kar je izkazala z listinami, ki imajo dokazno moč javne listine in povsem verodostojno izkazujejo težko stanje pravne osebe. Ker je direktor tožene stranke v času vložitve pravnega sredstva bil na službenem potovanju v tujini, pooblaščenec res ni mogel predložiti posebne pisne izjave, zaradi česar ni bilo mogoče pridobiti potrdila na obrazcu, kar povsem formalistično zahteva sodišče prve stopnje. Vendar bi sodišče svoje pomisleke o teh podatkih moralo razčistiti z izvedbo drugih dokazov po uradni dolžnosti, kot to določa 4. odstavek 12. člena ZST-1. Sodišče je z opustitvijo teh ravnanj in ker ni pozvalo tožene stranke k dopolnitvi podatkov, zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje in v posledici tega zmotno uporabilo materialno pravo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov in pri tem pazilo na pravilno uporabo materialnega prava in na absolutno bistvene kršitve določb postopka, kot mu to nalaga 2. odstavek 350. člena v zvezi s 1. odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 – 45/08). Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče v postopku ni zagrešilo absolutno bistvenih kršitev pravil postopka, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnost in da je glede na ugotovljeno dejansko stanje odločilo ob pravilni uporabi materialnega prava.

Pritožbeno sodišče se strinja z dejanskimi in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje in k ustrezni razlagi odločitve dodaja: Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da tožena stranka kot podjetnik posameznik nima pravice predlagati oprostitev plačila sodnih taks za vse vloge, temveč le za vloge iz 1. odstavka 105.a člena ZPP, pri katerih je plačilo sodne takse procesna predpostavka, kar pa ne velja za vlogo v zvezi z odgovorom na tožbo. V skladu s 168/5 členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007, ZPP-UPB3) v povezavi s 5. členom Zakona o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/2008, ZST-1) lahko sodišče v sporih oprosti pravno osebo plačila sodnih taks le za vloge iz 1. odstavka 105.a člena ZPP in ker odgovor na tožbo ne predstavlja vloge iz 105.a člena ZPP je sodišče prve stopnje predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodnih taks za odgovor na tožbo upravičeno zavrnilo.

Pritožbeno sodišče se do ostalih pritožbenih navedb ni opredeljevalo, ker za presojo odločitve niso bistvenega oz. odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP).

Zaradi vsega navedenega in ker pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa ne razlogi, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo in skladno z določbo 2. točke 365. člena ZPP potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. člena ZPP).