Jedro

Izjava o odstopu dednega deleža učinkuje le glede znanega zapuščinskega premoženja, ne pa tudi glede pozneje najdenega premoženja.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II.Dediči, ki so vložili odgovor na pritožbo, sami krijejo svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim dodatnim sklepom o dedovanju je prvo sodišče odločilo o dedovanju premoženja pokojne, za katerega obstoj se je izvedelo po pravnomočnosti sklepa o dedovanju.

2.V pravočasni pritožbi zoper gornji sklep dedinja A. A. uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Utemeljuje, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo izjav dedičev B. B. ml. (dediča po pokojnem B. B.) ter C. B., D. B. ter E. B. (dedičev po pokojnem F. B.) o odstopu njihovega dednega deleža A. A. Odločitev sodišča, da pritožnica deduje zgolj 7/27 premoženja, je napačna, ker skladno z drugim odstavkom 136. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) ne upošteva z izjavami dedičev odstopljeni 2/9 premoženja pokojne. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da deduje 9/27 premoženja pokojne G. G.

3.Dediči H. H., I. I., J. J., K. K., L. L., M. B., N. N., O. O., P. P., R. R., S. S., T. B., U. B. in V. V. se v odgovoru na pritožbo, vloženem po pooblaščencu, zavzemajo za njeno zavrnitev in priglašajo stroške.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Po 221. členu ZD sodišče z novim sklepom razdeli premoženje, ki je bilo najdeno po pravnomočnosti sklepa o dedovanju, na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju.

6.Pritožba napačno trdi, da bi moralo sodišče upoštevati izjave dedičev o odstopu njihovega dednega deleža sodedinji A. A. tudi glede premoženja, ki je bilo najdeno po pravnomočnosti sklepa o dedovanju. Izjava o odstopu dednega deleža namreč učinkuje le glede znanega zapuščinskega premoženja, ne pa tudi glede pozneje najdenega premoženja. Izjav dedičev o sprejemu dediščine in odstopu dednega deleža sodedinji glede novo najdenega premoženja tako ni moč upoštevati, ker ne morejo pomeniti, da so dediči odstopili sodedinji svoj dedni delež tudi na kasneje najdenem premoženju.

7.Pritožbeni razlogi tako niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče ob preizkušanju sklepa paziti uradoma, se je pritožba izkazala za neutemeljeno. Zato jo je bilo potrebno zavrniti in sklep prvega sodišča potrditi (2. točka 365. člena, 366. člen, drugi odstavek 250. člena ter 353. člen Zakona o pravdnem postopku, ki se v zapuščinskem postopku uporablja na podlagi 163. člena ZD).

8.Po prvem odstavku 174. člena ZD vsaka stranka trpi stroške, ki jih je imela med postopkom ali zaradi postopka. Dediči, ki so na pritožbo sodedinje odgovorili, morajo zato stroške, ki so jim nastali z vložitvijo tega odgovora, kriti sami.

-------------------------------

1Iz podatkov v spisu (zapisnik o zapuščinski obravnavi 25. 5. 2015) izhaja, da so se dediči B. B., D. B., C. B. ter E. B. odpovedali dedovanju v korist dedinje A. A. Odpoved v korist določenega dediča po drugem odstavku 136. člena ZD šteje za izjavo o odstopu svojega dednega deleža.

2Načelno pravno mnenje (VSS 2-3/70, stran 8 in ZSO, 15. 4. 1970, stran 227).

3Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 83/2021, tč. 18 obrazložitve, ter sklep Višjega sodišča v Celju Cp 42/2021 in v tem sklepu citirano sodno prakso pod opombo št. 1.